Finančni forum 2026: Likvidnost je potrebno načrtovati vnaprej
Borza terjatev je tudi letos sodelovala kot partner Finančnega foruma 2026, ki ga je 10. septembra na Gospodarski zbornici Slovenije organizirala GZS – Zbornica osrednjeslovenske regije. Osrednja tema dogodka – Likvidnost in plačilna disciplina kot temelj stabilnega gospodarstva – je tesno povezana z izzivi, s katerimi se vsakodnevno srečujejo tudi slovenska mala in srednje velika podjetja.
Ključno sporočilo letošnjega foruma je bilo jasno: finančne odpornosti podjetje ne začne graditi takrat, ko nastopijo težave. Takrat jo le preizkusi.
Za podjetje zato ni dovolj, da spremlja le stanje na bančnem računu. Poznati mora svoj denarni tok, plačilne roke kupcev, finančno stanje poslovnih partnerjev, možnosti zavarovanja terjatev, razpoložljive vire financiranja in širše gospodarsko okolje, ki lahko vpliva na stroške financiranja, povpraševanje in poslovna tveganja.
Upravljanje likvidnosti je aktiven proces
Gašper Rant, predsednik uprave Borze terjatev, je v prispevku Likvidnost kot konkurenčna prednost izpostavil, da je treba upravljanje likvidnosti razumeti bistveno širše od reševanja trenutnega pomanjkanja denarja.
V podjetjih se pogosto hkrati pojavljata dve situaciji: na eni strani je denar vezan v terjatvah, na drugi pa presežna sredstva čakajo na računu. Po podatkih AJPES so imele slovenske gospodarske družbe ob koncu leta 2025 približno 13 milijard evrov denarja in hitro unovčljivih denarnih sredstev. Hkrati lahko že pri podjetju s tremi milijoni evrov letnih prihodkov in 60-dnevnim plačilnim rokom približno 500.000 evrov ostaja vezanih v terjatvah.
Obe situaciji kažeta na isto vprašanje: ali je kapital v podjetju tam, kjer ga podjetje v danem trenutku najbolj potrebuje in kjer lahko opravlja svojo nalogo. Aktivno upravljanje likvidnosti zato ne pomeni le iskanja financiranja, ko denarja zmanjka, temveč tudi pravočasno sproščanje sredstev, vezanih v obratnem kapitalu, ter smiselno upravljanje presežkov.
Ko podjetje potrebuje dodatna sredstva, pa je naslednji korak izbira ustreznega vira financiranja. Pri tem mora razumeti, kateri vir ustreza konkretni poslovni potrebi in njeni ročnosti. Dolgoročne investicije praviloma zahtevajo dolgoročne vire, medtem ko so pri financiranju zalog, novih naročil ali čakanju na plačilo že izdanega računa pogosto primernejše kratkoročne rešitve, neposredno povezane z denarnim tokom podjetja.
Aktivno upravljanje likvidnosti ne pomeni le iskanja financiranja, ko denarja zmanjka, temveč tudi pravočasno sproščanje sredstev, vezanih v obratnem kapitalu, ter smiselno upravljanje presežkov.
Med njimi so tudi odkup nezapadlih terjatev, kratkoročno financiranje obratnih sredstev in financiranje dobaviteljev. Bistveno je, da podjetje možnosti pozna, ve kako jih koristiti preden jih nujno potrebuje.
To je še posebej pomembno v okolju, kjer zamude pri plačilih niso izoliran problem posameznega podjetja. Po podatkih, predstavljenih na forumu, 62 % evropskih podjetij zaradi zamud pri prejetih plačilih tudi sama zamuja s plačili svojim dobaviteljem, več kot polovica pa jih je zaradi zamud že zgrešila načrtovane cilje rasti. Na Borzi terjatev je povprečno dejansko plačilo poslov v letih 2025 in 2026 znašalo 66 dni, kar jasno kaže, kako dolgo so lahko sredstva podjetja vezana v terjatvah, preden se ponovno pretvorijo v razpoložljivo likvidnost.
Financiranje terjatev je v Sloveniji še vedno manj uporabljeno kot v Evropi
Eden od podatkov, ki dobro pokaže prostor za bolj aktivno upravljanje obratnega kapitala doma, je primerjava obsega faktoringa.
V Sloveniji je obseg faktoringa leta 2025 predstavljal približno 4,2 % BDP, medtem ko je povprečje EU znašalo okoli 11,5 %. V Belgiji je ta delež dosegal 23 %, na Portugalskem 20 %, na Poljskem pa 13,3 %.
To ne pomeni, da mora podjetje vsakokrat uporabiti financiranje terjatev. Pomeni, da je pomembno poznati več možnosti in jih znati primerjati ter uporabiti glede na namen, strošek, ročnost in vpliv na denarni tok.
Dobro poslovanje danes še ne pomeni, da bo financiranje jutri enako dostopno
Na širše finančno okolje je v zaključnem delu foruma opozoril Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike GZS.
Slovenska podjetja v trenutno okolje vstopajo v razmeroma dobrem položaju: njihova zadolženost je strukturno nizka, likvidnost pa visoka. Toda to še ne pomeni, da bodo pogoji financiranja ostali nespremenjeni. Obrestne mere za nova posojila od začetka leta 2026 rastejo, pomemben del obstoječih posojil pa je vezan na spremenljivi 3- ali 6-mesečni Euribor.
V začetku septembra je 3-mesečni Euribor znašal 2,63 %, tržna pričakovanja pa kažejo, da bi se lahko do konca leta 2027 približal 3,20 %. Za podjetje to v praksi pomeni, da se lahko posojila z variabilno obrestno mero še nekoliko podražijo.
Za podjetja je zato pomembno, da pri načrtovanju financiranja ne spremljajo zgolj trenutne ponudbe bank, ampak tudi širše gospodarske razmere, gibanje obrestnih mer, stanje v panogi in lastno kreditno tveganje.
Pomembno je tudi, da poznajo različne vire. Ivanc je izpostavil, da imajo poleg bančnega financiranja pomembno vlogo tudi javni in drugi alternativni viri, ki lahko podjetjem omogočajo drugačne ročnosti, strukture zavarovanj in načine financiranja.
Poznati partnerja je enako pomembno kot poznati lastne finance
Likvidnost podjetja ni odvisna le od njegovih odločitev. Pomemben del tveganja predstavljajo tudi kupci in drugi poslovni partnerji.
Na forumu sta Tanja Kern in Aljoša Kohek iz družbe Coface pokazala, kako velik učinek ima lahko ena sama neplačana terjatev. Pri 10-odstotni marži mora podjetje za nadomestitev izgube zaradi 100.000 evrov neplačane terjatve ustvariti milijon evrov dodatne prodaje.
Zato je spremljanje bonitete partnerjev, sprememb njihovega poslovanja, plačilne discipline in drugih opozorilnih znakov pomemben del upravljanja likvidnosti podjetja.
Ko nastopi kriza, je del možnosti že izgubljen
Tudi pravni vidik Finančnega foruma je pokazal, da je preventiva praviloma učinkovitejša od ukrepanja po nastanku težav.
Podjetja imajo na voljo različne instrumente – od predujmov in depozitov do bančnih garancij, pridržka lastninske pravice, menic in izvršnic. Toda njihova učinkovitost je največja takrat, ko so dogovorjeni preden nastopi problem.
Ko podjetje ali njegov poslovni partner že postane insolventen, se prostor za ukrepanje bistveno zoži. Kot je bilo poudarjeno v prispevku Odvetnikov Šelih & partnerji: najboljši instrument izterjave je pogosto tisti, ki ga dogovorimo še preden izterjava sploh postane potrebna.
Finančna odpornost pomeni imeti možnosti
Za mala in srednje velika podjetja zato finančna odpornost pomeni predvsem, da podjetje pozna svoje potrebe in tveganja ter ima dovolj zgodaj pripravljene možnosti za ukrepanje.
Poznati mora svoje kupce in dobavitelje, spremljati plačilne roke, razumeti strukturo denarnega toka, poznati instrumente zavarovanja in različne vire financiranja ter spremljati gospodarsko okolje, v katerem posluje.
Prav to je bilo tudi osrednje sporočilo prispevka Borze terjatev na letošnjem Finančnem forumu: likvidnost je treba načrtovati, preden je treba plačati dobavitelje, plače ali material za novo naročilo.
Ko podjetje že nujno potrebuje denar, so njegove možnosti praviloma manjše. Če pa možnosti pozna vnaprej, lahko financiranje in likvidnost uporablja ne le za reševanje težav, ampak tudi za rast, odzivnost in izkoriščanje poslovnih priložnosti.
--
Se srečamo prihodnje leto na Finančnem forumu 2027.
