[zgodba] V imenu očeta


Podpis Andreja Ranta, člana sveta Banke Slovenije, na bankovcu za 1.000 tolarjev

Februarja leta 2015 - pred dobrimi štirimi štirimi leti - sem se posvetil vodenju start-up podjetja Borza terjatev z idejo vzpostaviti prvi organiziran trg za trgovanje s poslovnimi terjatvami v Sloveniji.

Julija 2019 smo na Borzi terjatev lansirali zadnjo v seriji nadgradenj naše platforme, ki podjetjem po novem omogoča, da preko spleta z nekaj kliki pridobijo kratkoročno posojilo za financiranje obratnih sredstev. S tem korakom je Borza terjatev dokončno in brez ključa vstopila skozi zaklenjena vrata bančnega kluba. Iz prvotne ideje o organiziranem trgu terjatev smo se prelevili v peer-to-peer banko za podjetja.

To je moja zgodba.

Začetki

S partnerjem in soustanoviteljem Borze terjatev Tomijem Šefmanom sva že leta 2011 ustanovila podjetje in zasejala seme podjetniške ideje - vzpostaviti prvi organiziran trg za trgovanje s poslovnimi terjatvami v Sloveniji. Polna elana sva v projekt vložila 15.000 EUR prihrankov in našla študenta ekonomije, veščega programiranja (ki mu je bilo slučajno ime Gašper Rant - 'To ne more spodleteti!' sem si mislil), s katerim smo skupaj razvili prvo, pilotno verzijo BT trgovalne platforme.

Oči so se nam iskrile in pred nami so se valile salve smeha. Junija 2012 je časnik Finance naznanil, da je v Sloveniji zaživela Borza terjatev.



BT pilotna platforma

Vendar je naš začetni entuziazem hitro trčil v zid realnosti. Pilotna BT platforma v osnovi ni bila nič drugega kot oglasna deska na kateri so lahko podjetja, ki so potrebovala likvidnost, objavila svoje terjatve za prodajo - vlagatelji na drugi strani pa so lahko za te terjatve v okviru spletne dražbe oddali ponudbo za nakup. Borza terjatev je proces sicer podprla z osnovnimi bonitetnimi kazalci in avtomatičnim generiranjem pogodb, vendar je bila končna izvedba posla prepuščena pogodbenim strankam.

Vlagatelj, ki je odkupil terjatve na dražbi, je moral sam presojati kreditna tveganja in uskladiti izvedbo posla z odstopnikom, podpisati pogodbo ter izvesti potrebna denarna nakazila. Prav tako je moral odkupljene terjatve spremljati do njihovega končnega poplačila in jih po potrebi izterjati.

Sčasoma se nama je s Tomijem posvetilo, da je uporabniška izkušnja pilotne BT platforme precej piškava. Podjetja in vlagatelji se enostavno niso želeli ukvarjati s tehnično administracijo poslov, izvajanjem nakazil in izterjavo terjatev.

Če se želimo resno primerjati z organiziranim borznim trgom, potem moramo zagotoviti temu primerno izkušnjo za stranke, kajne? Saj menda še niste slišali, da bi se vlagatelji na Ljubljanski borzi morali ukvarjati s podpisovanjem pogodb, izvajanjem nakazil in izterjavo nasprotne stranke za vsako delnico ali obveznico ki jo kupijo ali prodajo?

Borza terjatev je nujno potrebovala nadgradnjo - storitve poravnave poslov, po vzoru centralne klirinško depotne družbe.

Temna ura

Vendar slaba uporabniška izkušnja pilotne BT platforme ni bil naš edini problem. Prihranki, ki sva jih s Tomijem vložila v Borzo terjatev, so hitro skopneli in naša druščina se je razkropila služiti denar - vsak v svojo smer. To so bili časi, ko start-up ekosistem v Sloveniji še ni bil razvit in Borza terjatev ni imela investitorja, ki bi jo podprl.

Naš projekt je tako dve leti stagniral in nekega sončnega julijskega popoldneva leta 2014 sva s Tomijem pri meni doma na vrtu načela temo, ki je obema težko ležala na duši. Kaj narediva z Borzo terjatev? Ali naj zapreva podjetje? Ga skušava prodati? Še zadnjič napneva mišice in skušava pridobiti investitorja?

Odločila sva se, da bova Borzo terjatev za 50.000 EUR ponudila v odkup eni od faktoring družb, ki nas je ves čas spremljala z enim očesom. Ko sem kak dan kasneje pisal elektronsko sporočilo direktorju te družbe s ponudbo pa se mi je v grlu naredil cmok - preden sem stisnil gumb za pošiljanje sem poklical Tomija...

Jaz: "Tomi, mene kar stiska ko tole pišem...ampak saj veš, da bodo tako ali tako rekli ne."

Tomi: "Vem."

Jaz: "In potem bova midva dobila vlagatelja in se bova tega resno lotila in vsem pokazala, da je to mogoče narediti."

Tomi: "Tako je."

...in tako se je tudi zgodilo. Direktor faktoring družbe, ki sem mu pisal, je zavrnil ponudbo, oktobra 2014 pa je Borza terjatev prejela investicijo poslovnih angelov Janeza Klobčarja in Petra Ribariča v višini 150.000 EUR. Ker je bil Tomi v tistem času že angažiran v drugem projektu sva se dogovorila, da bom vodenje Borze terjatev prevzel jaz, on pa bo do nadaljnjega imel neizvršilno vlogo. Konec leta 2014 sem mojo dotedanjo nepremičninsko kariero obesil na klin, nato pa sva se z Gašperjem Rantom zaposlila na Borzi terjatev in pljunila v roke.

Borza terjatev 2.0

Ključna funkcionalnost, ki smo jo želeli zagotoviti na podlagi naše izkušnje s pilotno BT platformo je bila storitev poravnave oziroma kliringa sklenjenih poslov. Na začetku se niti nismo zavedali, kaj vse to pomeni, vendar smo vedeli, da gre za temeljno spremembo poslovnega modela. Zato smo se odločili, da bomo Borzo terjatev zasnovali in razvili povsem na novo - lotili smo se izdelave BT platforme 2.0.

Osnovni koncept poravnave smo povzeli po delovanju organiziranih borznih trgov. Pri trgovanju s finančnimi instrumenti vedno obstaja klirinška družba (v Sloveniji je to Klirinško depotna družba), ki v vlogi centralne nasprotne stranke izvaja poravnavo poslov, ki se sklenejo na borzi. Zato sem se takoj na začetku zakopal v proučevanje pravil in splošnih pogojev delovanja KDD, Ljubljanske borze in različnih slovenskih borznoposredniških družb, da bi podrobno razumel kako funkcionira trgovanje s finančnimi instrumenti na organiziranem trgu.

V sklopu razvoja nove BT platforme smo ugotovili in implementirali še številne druge novosti. Eno od ključnih spoznanj je bilo, da bo Borza terjatev kot klirinška hiša za poravnavo sklenjenih poslov postala zavezanec po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - to pomeni, da bomo za vsako stranko morali izvesti skrbni pregled, enako kot borznoposredniške hiše ali banke. Odprtje uporabniškega računa pri Borzi terjatev je tako postalo vsebinsko podobno postopku odpiranja TRR računa na banki - samo da smo ga v celoti zasnovali on-line, podobno kot spletna banka N26.

Prav tako smo se odločili, da moramo bolj skrbno upravljati s kreditnimi tveganji - namesto da terjatve samo opremimo z bonitetnimi podatki in prepustimo presojo tveganj vlagateljem ('anything goes') smo ugotovili, da moramo vlagatelje aktivno ščititi pred izgubami, saj bodo sicer odšli z naše platforme in našega posla bo hitro konec. Tako smo implementirali minimalne bonitetne pogoje za prodajalce in dolžnike terjatev ter limite financiranja. Prav tako smo se odločili, da bomo vlagateljem zagotovili storitev izterjave vseh terjatev, prodanih preko Borze terjatev.

Po slabem letu razvoja smo razvili novo platformo, katere srce je predstavljal integriran trgovalno-poravnalni sistem. Borza terjatev 2.0 je ugledala luč sveta 15. novembra 2015.


Shematski prikaz delovanja Borze terjatev

Tihi odstop terjatev

Z vidika tehnologije je nova platforma predstavljala kvantni skok v napredku in je delovala čudovito, vendar smo bili kmalu po lansiranju ponovno soočeni s kruto realnostjo trga. Odstop terjatev zahteva obveščanje dolžnikov - če ti z odstopom niso seznanjeni namreč ne morejo pravilno izpolniti svoje obveznosti novemu upniku. Še pomembnejše od tega pa je vnaprejšnje soglasje dolžnika k odstopu terjatev, saj se s tem preprečujejo spori, ki lahko nastanejo zaradi dolžnikovega prerekanja obveznosti (npr. ker je dobavitelj, ki je izstavil fakturo, slabo opravil dobavo).

Borza terjatev je bila nov igralec na trgu in dolžniki - predvsem večji poslovni sistemi - niso želeli sodelovati z nami in potrjevati terjatev, ki so jih naše stranke - njihovi dobavitelji - želele prodati preko BT platforme. Konec koncev - zakaj pa bi to želeli? Dolžniki terjatev so z nami imeli samo delo in nobenih koristi.

V začetku smo ta izziv skušali rešiti tako, da smo dolžnikom ponujali ugodnosti, razvili smo partnerski program v okviru katerega smo jim ponudili zaslužek (v obliki deljenih provizij) v kolikor bi na Borzo terjatev povabili svoje dobavitelje in potrjevali terjatve. Hodil sem po sestankih in predstavljal Borzo terjatev njihovim finančnim direktorjem. Nič ni zaleglo.

Na koncu smo potegnili enostavno ugotovitev - če želimo z Borzo terjatev preživeti, moramo prodati več terjatev. In če dolžniki z nami ne želijo sodelovati pri potrjevanju terjatev moramo najti način, kako lahko posle izvajamo brez njih.

Tako smo v sredini leta 2016 kot eni od prvih v Sloveniji razvili koncept tihega faktoringa oziroma tihega odstopa terjatev. Pri tovrstnem financiranju dolžnik z odstopom terjatev vnaprej ni seznanjen, zato svojo obveznost veljavno izpolni svojemu dobavitelju (odstopniku terjatve). Ker pa je slednji terjatev že prodal, deluje zgolj kot fiduciar in ob prejemu plačila denar prenakaže Borzi terjatev.

Enostaven koncept, ki pa, kot smo kmalu ugotovili, za seboj prinese precej dodatnih tveganj - predvsem takšnih, ki nimajo nobene zveze z objektivnim kreditnim tveganjem dolžnika terjatve, temveč so predvsem povezana z zlorabami in goljufijami na strani odstopnika terjatve.

Ni trajalo dolgo, da smo na Borzi terjatev nasedli na naša prva dva 'default' primera, ki sta bila povezana prav z zlorabo tihega odstopa. V prvem je odstopnik enostavno ponaredil dve fakturi, v drugem pa je odstopnik s terjatvami, ki jih je prodal preko BT platforme, naknadno razpolagal tako, da jih je (delno) kompenziral.

Iz teh dveh primerov smo se naučili, da je tihi odstop terjatev po vsebini presojanja tveganj v bistvu primerljiv s posojilom odstopniku terjatve - če gre kaj narobe je bolj verjetno, da bo treba znesek izterjati od odstopnika kot od formalnega dolžnika. Ko smo naredili ta miselni preskok smo na Borzi terjatev zaostrili pogoje za tihi odstop terjatev in uvedli nekatere dodatne kontrole - število default primerov pa se je umirilo.

Kar naenkrat se je nad nami odprlo nebo in sledilo je prvo obdobje skokovite rasti.

Fiduciarni računi in Banka Slovenije

Ključen element BT finančne platforme je poravnava sklenjenih poslov pri kateri Borza terjatev deluje v vlogi centralne nasprotne stranke. To pomeni, da ves denarni tok teče preko naših TRR računov. Vlagatelji morajo sredstva za odkup terjatev zagotoviti z vnaprejšnjim nakazilom na poseben bančni račun Borze terjatev za stranke, Borza terjatev pa nato vrši poravnavo poslov, sklenjenih preko BT platforme, in skrbi za izplačila odstopnikom terjatev.

Pri tem Borza terjatev nastopa kot fiduciar in drži denarna sredstva svojih strank - precej denarnih sredstev strank. Za zagotovitev pravne varnosti naših vlagateljev smo zato želeli, da se sredstva strank hranijo na posebnem fiduciarnem transakcijskem računu (oznaka "F" v AJPES registru transakcijskih računov), saj so takšni bančni računi izvzeti iz sodnih izvršilnih in insolvenčnih postopkov. Borza terjatev je bila v tem času še mlado start-up podjetje z minimalnimi prihodki in naša rast je temeljila na zaupanju vlagateljev - ta pa je temeljila tudi na zagotavljanju njihove pravne varnosti.

Maja 2016 smo bili na Borzi terjatev v postopku iskanja banke, ki bi nam omogočila odprtje fiduciarnega računa in ko sem hodil od vrat do vrat bankirjev sem presenečen ugotovil, da nam nobena banka tega ne želi omogočiti. 'Kakšna je vaša zakonska osnova za odprtje fiduciarnega računa?' so me spraševali. Borza terjatev se ni uvršala v kategorijo odvetnikov, notarjev, stečajnih upraviteljev in drugih podobnih dejavnosti, za katere so bile banke navajene odpirati fiduciarne račune.

Ne bodi ga len sem se zakopal v študiranje zakonodaje in ugotovil, da noben zakon ali predpis bank ne omejuje pri odpiranju fiduciarnih računov - ravno nasprotno, podzakonski akt, ki je urejal različne vrste transakcijskih računov je celo izrecno navajal, da so lahko imetniki fiduciarnih računov tudi gospodarske družbe po ZGD-1. Če torej zakonska prepoved ne obstaja, potem se lahko banka po ustavnem načelu svobodne podjetniške pobude, ki se jo študenti prava učijo v prvem letniku fakultete, prosto odloča ali bo Borzi terjatev odprla fiduciarni račun ali ne. Borza terjatev za odprtje fiduciarnega računa ni potrebovala posebne zakonske osnove ampak samo obrazložen poslovni model in banko, ki bi ji bila pripravljena prisluhniti.

Ker pa banke niso bile pripravljene prisluhniti smo se - oboroženi s pravnim znanjem - s formalnim dopisom in prošnjo za pojasnilo obrnili na Banko Slovenje. Prepričan sem bil, da bomo od Banke Slovenije prejeli pozitiven odgovor, saj smo na Borzi terjatev pravno materijo podrobno preučili. Vendar smo, še preden smo prejeli odgovor, že uspeli prepričati eno od poslovnih bank, da nam je odprla fiduciarni račun in zadovoljen z doseženim sem pozabil na Banko Slovenije. Potem pa nas je čez nekaj tednov njihov dopis zadel kot strela z jasnega.

Banka Slovenije se je v svojem odgovoru brez tehtne pravne obrazložitve postavila na stališče, da je odpiranje fiduciarnih računov možno samo v določenih primerih in da Borza terjatev takšnega računa enostavno ne more imeti. Še več - v zvezi s tem je Banka Slovenije vsem bankam poslala okrožnico in jim prepovedala odpiranje tovrstnih 'nepravih' fiduciarnih računov. Bil sem osupel.

Tako se je začela desetmesečna bitka med Borzo terjatev in Banko Slovenije, v kateri smo Banki Slovenije brez popuščanja odgovarjali na vsak njen dopis in vsakič še bolj podrobno obrazložili naše pravno naziranje ter razgradili njihove vse bolj trhle argumente. Sprejeli so nas na sestanek, vendar smo od njih slišali zgolj pokroviteljske besede. Posredovali smo jim eno pravno mnenje za drugim (skupaj štiri), ki so vsa neomajno podpirala naše stališče. Osebno sem pisal in prosil za pomoč Urad Vlade Republike Slovenije, Ministrstvo za finance in Urad Predsednika RS, da bi Banko Slovenije spravili k razumu. Nič ni zaleglo.

Jasna Iskra, direktorica pravnega oddelka Banke Slovenije, se ni premaknila.

Marca 2017 smo dosegli dno. Ker smo bili sitni kot podrepna muha je Banka Slovenije kot deux ex machina pisala neposredno naši poslovni banki, pri kateri smo imeli odprt fiduciarni račun in jim zastavila preprosto vprašanje: "Povejte nam na kakšni zakonski podlagi ste Borzi terjatev odprli fiduciarni račun?" Lahko si predstavljate reakcijo banke, ki je prejela dopis regulatorja v zvezi z nekim malim start-up podjetjem, ki je bilo njihov komitent. Nekaj dni kasneje sem prejel klic naše bančne skrbnice z obvestilom, da nam banka zapira naš fiduciarni račun. Bil sem povsem potrt.

Dan po tem sem se znašel v pisarni pomočnice direktorja Tehnološkega parka Ljubljana, Marjane Majerič. V tistem času je bila Marjana članica strokovnega sveta Borze terjatev, vendar se izven nekaj sej strokovnega sveta nisva poznala. Kakšen teden pred tem sem iz njenega tajništva prejel klic z vabilom na razgovor in najin takratni sestanek naj bi predstavljal prav takšno spoznavno srečanje.

Ko me je Marjana takoj, ko sem prestopil vrata njene pisarne, vprašala kako sem, sem ji namesto vljudnostnega odgovora in brez kakršnih koli pričakovanj izlil moje skrbi z Banko Slovenije. Kar je sledilo je preseglo mojo najbolj divjo domišljijo. Marjana se je v trenutku sprožila v akcijo, dvignila telefon in nanj priklicala vse od guvernerja Banke Slovenije do državnega sekretarja na Ministrstvu za finance. Organizirala je takojšnjo ofenzivo z enim samim ciljem – zavzeti fiduciarne račune.

(Medtem ko sem osupel v tišini sedel na stolu in opazoval njeno pisarno sem na steni opazil velike akrilne slike s podpisom 'Marjana'. »A slikaš tudi?« sem jo vprašal v kratkem premoru med dvema klicema. »Seveda. In tudi kratke erotične zgodbe pišem,« se je glasil njen odgovor.)

Kmalu za tem sem prejel elektronsko sporočilo z Ministrstva za finance – v tistem času je bil v postopku sprejema nov zakon o plačilnih storitvah (ZPlaSSIED), s katerim je Slovenija v svojo zakonodajo uvajala evropsko direktivo PSD2. Banka Slovenije tudi po Marjanini intervenciji ni želela izrecno priznati svoje pravne zmote vendar se je strinjala, da se lahko vprašanje fiduciarnih računov uredi v novem zakonu na način, ki bo Borzi terjatev omogočal njihovo uporabo. Z Ministrstvom za finance smo se nato hitro uskladili in v predlog zakona vključili poseben člen, ki opredeljuje fiduciarne račune ter njihovo dopustno uporabo – nato pa na trnih čakali, da je predlog zakona prejadral skozi parlamentarno proceduro. Novi ZPlaSSIED je stopil v veljavo februarja 2018 in po dveh letih negotovosti je Borza terjatev končno dočakala fiduciarne račune.

Avtomatično / frakcijsko trgovanje

V vmesnem času pa smo v zvezi s delovanjem BT platforme in njene uporabniške izkušnje za stranke ugotovili še nekaj kritičnih pomanjkljivosti. Do takrat smo na Borzi terjatev za sklepanje poslov med prodajalci in kupci terjatev uporabljali enostavno shemo spletne dražbe. Prodajalec je v trgovalni sistem vnesel podatke o terjatvah ter določil čas trajanja dražbe in minimalno ceno za prodajo, na drugi strani pa so vlagatelji preko platforme lahko oddali ponudbo za nakup – lahko pa so tudi uporabili naš sistem 'avtomatskega' trgovanja, ki je omogočal samodejno oddajo nakupnih naročil vlagateljev na podlagi njihovih vnaprej določenih investicijskih parametrov.

Vendar je bil takšen mehanizem 'match-making-a' med prodajalci in kupci terjatev okoren v več pogledih. Prodajalci so morali čakati na ponudbe, to pa je lahko trajalo tudi do 5 dni. Prav tako vnaprej niso vedeli kakšna bo ponudba. Na drugi strani pa se vlagateljem ni dalo 'viseti' za zaslonom na naši platformi in klikati po spletnih dražbah. Sicer smo jim omogočali možnost avtomatskega trgovanja, vendar ta v praksi ni deloval dobro. Samodejna oddaja nakupnih naročil na podlagi našega sistema avtomatskega trgovanja se je – za vlagatelje, ki so izbrali to možnost – izvedla enkrat na dan za vse nove dražbe na trgu. Vendar če se je nato minuto kasneje na našo platformo prikradel eden od aktivnih vlagateljev in ročno oddal za 1,00 EUR višjo ponudbo je tako enostavno 'izrinil' pasivne vlagatelje. Rezultat je bil, da je bila stopnja investiranosti vlagateljev – in s tem tudi njihovih doseženih donosov – bolj odvisna od količine časa, ki so ga lahko namenili trgovanju na Borzi terjatev, kot njihovim dejanskim zmožnostim in apetitom za prevzemanje tveganj.

Zadnji žebelj v krsto učinkovitosti našega 'match-making' modela pa je bilo dejstvo, da so morali vlagatelji oddati ponudbo za nakup celotnega paketa terjatev, ki se je prodajal na posamezni dražbi. In seveda se je na dražbah za majhne terjatve v višini par tisoč evrov trlo vlagateljev, na dražbah za velike pakete v višini nekaj sto tisoč evrov pa jih je bilo bore malo. Končna cena odkupa (ki določa tudi strošek financiranja za prodajalca) je tako bila odvisna zlasti od velikosti terjatve in ne nujno od njene bonitete – ceno je določala globina likvidnosti trga na posameznem segmentu velikosti in ta je z velikostjo terjatev padala. Dodatna težava tega sistema pa je bila tudi v tem, da majhni vlagatelji na Borzi terjatev niso mogli doseči zadovoljive stopnje razpršenosti njihovega naložbenega portfelja.

Maja 2017 smo se teh problemov dokončno zavedli in se ponovno usedli za mizo ter se lotili naslednje nadgradnje BT platforme, ki smo jo poimenovali popolna avtomatizacija in frakcionalizacija trgovanja s terjatvami. Ključna elementa nadgradnje sta bila dva. Prvič, nadgraditi sistem avtomatskega trgovanja in uvesti njegovo obvezno uporabo za vse vlagatelje. Če bi namreč vsi vlagatelji uporabljali našo avtomatiko bi lahko Borza terjatev spletne elektronske dražbe izvedla takoj in samodejno – v trenutku, ko bi prodajalec vnesel podatke o terjatvah in stisnil gumb 'pridobi ponudbo' bi to zagnalo algoritem avtomatskega sistema trgovanja, ki bi pregledal naložbene nastavitve naših vlagateljev in prodajalcu terjatve takoj vrnil najboljšo dosegljivo ponudbo za odkup v danem trenutku. To bi skrajšalo čas trajanja dražb od nekaj dni na vsega nekaj milisekund! Drugi ključni element nadgradnje pa je predstavljala frakcionalizacija terjatev - to je pomenilo, da od vlagateljev na dražbah nismo več zahtevali, da morajo obvezno odkupiti celoten paket terjatev, ampak so lahko sodelovali tudi z odkupom dela paketa (frakcije). Z drugimi besedami – dodali smo možnost sindiciranja več vlagateljev v posamezen posel.

Po skoraj enem letu medenja idej in IT razvoja smo marca 2018 lansirali nadgradnjo BT platforme za avtomatizirano / frakcijsko trgovanje. Polni pričakovanja smo se usedli v komandne sedeže ter si pripeli varnostne pasove na našem novem Ferrariju.



Kratkoročna posojila

Okrog tega časa sem se počasi začel zavedati, da Borza terjatev levi kožo. BT platforma se je postopoma oddaljevala od prvotne ideje o organiziranem trgu za trgovanje s poslovnimi terjatvami. Namesto tega je naš poslovni model vedno bolj postajal podoben banki.

To transformacijo je razgalila ravno avtomatizacija / frakcionalizacija trgovanja. Naenkrat je uporabniška izkušnja za vlagatelje na Borzi terjatev postala zelo pasivna in podobna deponiranju denarnih sredstev na depozitu pri banki. Ključna razlika pri tem je bila, da Borza terjatev – v nasprotju z bankami – vlagateljem ni jamčila za njihov 'depozit'. Enako kot če banka komitentu ne bi jamčila za njegova denarna sredstva temveč bi komitent namesto tega neposredno prevzemal tveganja / imel v lasti koščke posojil, ki jih banka na drugi strani daje posojilojemalcem. V vseh drugih pogledih se je BT platforma izenačila z bančno IT platformo – od odpiranja računov za stranke (zahtevana skladnost z zakonodajo, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma), upravljanja s kreditnimi tveganji, sklepanja poslov, avtomatizacije plačilnih transakcij pa vse do izterjave terjatev, prodaje in podpore za stranke.

Vendar ker Borza terjatev vlagateljem ni jamčila za njihove vložke (za kar so bili tudi nagrajeni z višjimi donosi v primerjavi z bančnimi depoziti) je to pomenilo, da ne izvaja t.i. transformacije ročnosti med depozitimi vlogami in posojili, ki je značilna za banke. In hkrati, da s kreditno aktivnostjo ne kreira poslovnobančnega denarja (M1 - bančne vloge na vpogled) ter posledično ne drži frakcijskih rezerv, kar je temeljni razlog zakaj so banke regulirane in potrebujejo licenco za delovanje.

Če je torej BT platforma postala podobna banki, zakaj torej podjetjem – prodajalcem terjatev, ne bi ponudili dodatnih 'bančnih' produktov financiranja? Konec koncev je odkup terjatev samo način – 'posoda' – ki smo jo uporabljali, da smo denar od vlagateljev, ki imajo likvidnostne presežke, spravili do podjetij, ki iščejo financiranje. Ampak BT platformo bi lahko nadgradili in jo uporabili tudi za neposredno posojanje med podjetji, saj noben zakon ne omejuje podjetja A, da zagotovi posojilo podjetju B. Poleg tega pa smo tihi odstop terjatev z vidika upravljanja s kreditnimi tveganji že tako ali tako obravnavali kot 'kvazi' posojilo prodajalcu terjatve.

Tako se je porodila ideja, da Borza terjatev razvije dodaten finančni produkt in podjetjem poleg odkupa terjatev ponudi tudi kratkoročna posojila. Po dobrem letu razvoja smo julija 2019 tudi uradno lansirali to zadnjo nadgradnjo BT platforme. Danes lahko podjetja na Borzi terjatev že z nekaj kliki pridobijo kratkoročno posojilo za financiranje obratnih sredstev.

S to potezo se je krog sklenil. Borza terjatev se je iz prvotne ideje o organiziranem trgu poslovnih terjatev prelevila v prvo delujočo peer-to-peer banko za podjetja. Vendar, ker Borza terjatev pri svojem poslovanju ni regulirana s strani centralne banke, ima širino fleksibilnosti, o kateri lahko prave banke samo sanjajo. In tako lahko podjetjem ponudi uporabniško izkušnjo bančništva, za katero si ta sploh ne predstavljajo, da je možna.

BT finančna platforma, 2019

Jaz in oče sva eno

Nisem iz verne družine in nikoli nisem verjel v usodo. Ravno nasprotno - vedno sem verjel, da smo ljudje samostojni. Nobene višje sile ni, ki bi nas usmerjala. Potem pa me je konec lanskega leta kot strela iz jasnega zadel trenutek (samo)spoznanja - kot da bi me vsi izzivi in napori na moji podjetniški poti in v življenju nasploh vodili do tega trenutka.

Moj oče Andrej Rant je svojo poklicno kariero 38 let gradil v Banki Slovenije. Od tega preko 20 let na vodilnih položajih kot član sveta banke in kasneje tudi kot član strokovnih teles ECB. Že kot otrok sem bil povsem fasciniran nad denarjem in bankami, vendar nisem nikoli dobro razumel kaj točno počne oče. Vedno, ko sem ga o tem vprašal, sem od njega dobil odgovor, ki se mi je zdel nejasen in dvoumen.

(Kako pa bi vi razložili 8-letniku od kod pride denar in kaj počnejo banke?)

Nobenega zavestnega načrta nisem imel, da se bo Borza terjatev terjatev razvijala na način, kot se je razvila. Vsa spoznanja, nadgradnje in 'pivoti' so prišli spontano. Moj oče mi ni prišepetaval v uho. Vendar ni naključje, da se je Borza terjatev iz ideje o prvem organiziranem trgu s poslovnimi terjatvami v Sloveniji prelevila v poslovni model peer-to-peer banke, ki v temelju redefinira koncept finančnega posredništva v bančnem sistemu. Kot tudi ni naključje, da sem se na tej poti moral srečati in spopasti prav z Banko Slovenije.

... zgodba Borze terjatev je zgodba o drznosti, o finančnih inovacijah, o start-up podjetju, ki vztraja proti vsem možnostim, ki se ne zadovolji z ničemer drugim kot z odličnostjo in je zanjo pripravljeno tvegati vse, ki si upa dregniti v finančno srce gospodarskega sistema ter se postaviti ob bok velikim institucijam. Vendar je to samo ena plat kovanca.

Na drugi plati pa je to zgodba o sinu, ki je bil izgubljen in je iskal - ter našel očeta.

Kakšna pa je vaša zgodba?


Andrej Rant

Marko Rant je direktor in soustanovitelj Borze terjatev, prve platforme za vzajemno financiranje podjetij v Sloveniji