Denar v čakalnici: zakaj podjetja zanemarjajo svoje terjatve
Vsaka odprta terjatev je kot potnik v čakalnici – ima destinacijo, a še ni prispel. Številna podjetja prelagajo aktiven pristop k upravljanju svojih terjatev, s čimer zamujajo priložnost, da neizkoriščen kapital takoj usmerijo v svoj razvoj. Podjetje, ki čaka na zasluženi denar, samo nosi stroške poslovanja. Učinkovito upravljanje terjatev postaja ena ključnih spretnosti sodobnega menedžmenta.
Iz lastnih izkušenj vidim, da podjetja pogosto prelagajo upravljanje svojih terjatev, četudi bi lahko s hitrim ukrepanjem sprostila sredstva, potrebna (včasih nujna) za rast in stabilnost. Z naslednjimi primeri iz prakse želim ilustrirati, kaj se zgodi, ko je “čakalnica” prekratka - ali predolga:
Neizkoriščena moč pri prevzemu podjetja
Spoznal sem srednje veliko podjetje iz prehrambene industrije, pripravljeno na strateški prevzem. Imeli so odlične rezultate, a so se soočili z vprašanjem, kako financirati del kupnine. Terjatve so v finančnih poročilih prikazovali kot statično postavko. Potencialni financerji so jih opozorili, da podjetje sedi na neizkoriščenem kapitalu, ki bi ga lahko hitro sprostili. Ko so uvedli program prodaje nezapadlih terjatev, so sprostili dovolj likvidnosti za uspešen zaključek prevzema - brez dodatnega zadolževanja.
Skrite pasti rasti pri izvozu
Direktor IT podjetja mi je zaupal svojo izkušnjo pri izvoznih poslih. Po sklenitvi številnih pogodb s tujimi naročniki je pričakoval stabilen denarni tok, vendar so dolgi plačilni roki postali neznosna težava. Priznal je, da tveganje sprva podcenil, kar je pripeljalo do zamujanja rokov pri lastnih dobaviteljih, stresa v ekipi in celo zdravstvenih težav ter izgorelosti. Negativni spirali ni bilo videti konca, hkrati pa ni imel izkušenj z izterjavo pri tujih kupcih. Ko je od enega od dobaviteljev prejel zahtevo za prodajo terjatve do svojega podjetja, je tudi sam uvedel program odkupov izvoznih terjatev. Tako je pospešil denarni tok, izboljšal bonitetno oceno in zmanjšal odvisnost od bančnih posojil.
Nejasnost pri obravnavi izvršilnih postopkov in pogodbenih klavzul
Podjetje - naročnik je imelo dolgoletni poslovni odnos z dobaviteljem, katerega terjatve je sodišče zaseglo v postopku izvršbe (izvršilnem postopku) in jih dodelilo novemu upniku (preneslo na novega upnika). Naročnik ni želel priznati novega upnika zaradi pogodbenih določil - prepovedi prodaje terjatev. Naročnik je kljub sodnemu sklepu prekinil sodelovanje, kar je poslabšalo finančno situacijo dobavitelja. Šele po intervenciji (posredovanju) upnika, ki je pojasnil pravno situacijo, je naročnik poplačal (poravnal) novega upnika in obnovil poslovni odnos z dobaviteljem.
Učinkovito upravljanje terjatev postaja ena ključnih spretnosti sodobnega menedžmenta.
Terjatve so pogosto spregledan finančni vir, ki podjetjem omogoča boljše obvladovanje likvidnosti. Ko podjetja prepoznajo terjatve kot “denar v čakalnici”, postanejo bolj agilna pri upravljanju svojih financ. Osebno sem prepričan, da je ključ do poslovnega uspeha v tem, da podjetja spremenijo način razmišljanja in terjatve začno uporabljati kot strateški instrument za finančno stabilnost in dolgoročne poslovne odnose.
Več o odkupu terjatev preberite v blog zapisu Kaj je odkup terjatev oz. faktoring in zakaj ga podjetja uporabljajo.
Tista podjetja, ki bodo znala izkoristiti potencial terjatev, bodo uspešno navigirala v konkurenčnem poslovnem okolju in se bolje prilagodila prihodnjim izzivom.
Na Borzi terjatev smo specializirani prav za to: podjetjem pomagamo hitro, varno in pregledno pretvoriti terjatve v likvidna sredstva – bodisi preko klasičnega odkupa terjatev ali s financiranjem naročil in izvoza. Več informacij najdete na naši spletni strani, kjer lahko takoj preverite informativno ponudbo za vaš primer.
