Koristne informacije o sodni izterjavi dolga

V kolikor s skrbno telefonsko izterjavo (rednim opominjanjem našega dolžnika preko telefona in tudi elektronske pošte) do poplačila terjatve še vedno ni prišlo je sodna izterjava zelo verjetno naslednja možnost, ki se je bomo v postopku lotili. V primeru neuspeha in tudi pridobitvi informacije kakšni so razlogi, da dolžnik ni poravnal svojih obveznosti nikakor ne čakajte, da bo ta zašel v likvidnostne težave - pravočasno uporabite sodno izterjavo dolga. 

Predlog za izvršbo (sodno izterjavo dolga) podate na pristojno sodišče ali preko spleta, kjer se to uredi avtomatsko. Poznamo dve vrsti sodne izvršbe; na podlagi verodostojne listine in na podlagi izvršilnega naslova. Osnovna predpostavka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je, da terjatev obstaja, saj je bila nesporno ugotovljena v predhodnem sodnem postopku, notarskem zapisu ali izvršnici (izvršilni naslovi). Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (izdan račun, potrjen izpis odprtih postavk, menica, ... ) pa postopek lahko traja 3 do 6 mesecev ali pa celo dlje.


Glavna procesna dejanja v postopku izvršbe: 

-     Predlog za izvršbo – izvršba se na podlagi verodostojne listine lahko vloži na predpisanih obrazcih ali najbolj enostavno po elektronski poti preko preko portala e-Sodstvo – e-Izvršba. Pri tem nastanejo stroški sodne takse v višini 44,00 EUR.

 

-       Izdan sklep o izvršbi - pri verodostojni listini je ta postopek avtomatski in traja en delovni dan. Pri sodni izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pa se sklepi pripravijo ročno in navadno traja en do dva tedna.

 

-          Ugovor dolžnika – dolžnik lahko zoper sklep poda ugovor.

 

-          Odgovor upnika na ugovor dolžnika – sodišče bo dolžnikov ugovor vedno posredovalo upniku, ki je vložil predlog za izvršbo, da se o njem izjasni tudi on.

 

-          Predlog za dodatno sredstvo izvršbe - npr. dodaten rubež terjatev, nepremičnin, opreme … .

 

-       Umik / delni umik izvršbe – umik se lahko daje za celoten ali delen znesek izvršbe, prav tako se lahko daje umik samo za določeno sredstvo izvršbe (npr. TRR računi).

 

-          Predlog za odlog izvršbe – se lahko naredi samo enkrat in to za obdobje največ enega leta. 


Posebna procesna dejanja v postopkih izvršbe:

 

-      Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - lahko se zgodi, da nastopate v vlogi tretjega in lahko podate ugovor zoper sklep o izvršbi, ki jo je zoper vašega dolžnika sprožil nekdo drug. Ali pa ugovarja tretji na sklep o izvršbi, ki ste jo sprožili vi.

 

-         Predlog za odlog izvršbe na predlog tretjega – podobno kot zgoraj.

 

-         Zahteva, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja – preko sodišča lahko upnik zahteva, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja.


Postopki za zavarovanje


Postopki za zavarovanje so aktualni zlasti v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine in sicer v primeru ko dolžnik poda ugovor in se postopek nadaljuje kot klasični pravni postopek.

Predlog za zavarovanje z začasno odredbo – takšen predlog se poda, ko še ne obstaja nobena sodna odločba o denarni terjatvi, vendar lahko že teče sodni postopek.

Predlog za zavarovanje s predhodno odredbo – takšen predlog se poda, ko že obstaja sodna odločba o terjatvi, ki pa še ni pravnomočna oz. izterljiva.



Kazenska ovadba

 

Sodni kazenski postopki so povsem ločeni od sodnih izvršilnih postopkov, vendar je lahko kredibilno opozorilo s kazensko ovadbo zelo dober instrument pritiska na dolžnika, da izpolni svoje obveznosti do upnika. Predlagamo, da se o možnosti za vložitev kazenske ovadbe predhodno posvetujete z vašim odvetnikom. Spodaj navajam nekaj aktualnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo po Kazenskem zakoniku (KZ-1):

-     Poslovna goljufija 228. člen KZ-1 - ključno pri tem kaznivem dejanju je, da te je nekdo preslepil (napačno prikazovanje, prikrivanje) in je zaradi tega že nastala premoženjska škoda.

 

-          Preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti 230. člen KZ-1 - pri tem kaznivem dejanju ni nujno da do škode sploh pride.

 

-         Ponareditev ali uničenje poslovnih listin 235. člen KZ-1 – podobno kot pri prejšnji alineji

 

-     Povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem 226. člen KZ-1 – če terjamo dolžnika, ta pa bi prenesel premoženje in poslovanje na novo pravno osebo, staro podjetje pa poslal v stečaj.

 

Običajno je upnik mnenja, da izvršba pomeni tudi dokončno prenehanje poslovnega sodelovanja, vendar v praksi temu pogosto ni tako. Vsekakor pa si želite in potrebujete čim več takšnih kupcev, pri katerih ne boste zapravili preveč časa in energije za izterjavo dolga. Nasvet: če gre za posle z večjo vrednostjo ali pa poslovnega partnerja katerega ne poznate dovolj dobro, se poskusite dogovoriti tudi za zavarovanje z izvršnico, ki predstavlja izvršilni naslov. Smiselno pa je vaše poslovne partnerje preveriti tudi preko informacijskih sistemov s finančnimi podatki kot so Bisnode. Finančne podatke za lažje in bolj varno poslovanje pri bonitetni hiši Bisnode preverjamo in pridobivamo tudi na Borzi terjatev.