Informacije za podjetja in podjetnike po sprejetju #PKP3

Državni zbor RS je na seji 29. maja sprejel t.i. tretji protikoronski zakon, Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)

Sprejeti zakon prinaša nove začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 ter podaljšuje nekatere dosedanje ukrepe. Bistvena ukrepa sta delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa in ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

O informacijah po sprejetju prvega in drugega paketa smo že pisali v prejšnjih blog zapisih (Nasveti in priporočila podjetjem po sprejetju #PKP2 in Ključni ukrepi podjetjem za spopad z gospodarskimi posledicami COVID-19). Spodaj pa smo povzeli nekaj informacij o ključnih ukrepih, ki jih boste lahko koristili kot podjetja in podjetniki posamezniki po sprejetju tretjega paketa ukrepov. Poleg delno subvencioniranega skrajšanega delovnega časa je bil sprejet amandma, ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila čakanja na delo za en mesec, velja za vse dejavnosti in ne le za gostinstvo, kot je bilo napovedano pred tem. Možna pa bo tudi kombinacija obeh ukrepov.

Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa

Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo.

Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:

  • je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
  • po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo.

Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:

  • je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
  • po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje. Izpolnjevanje pogojev delodajalec dokazuje z vsakokratno pisno izjavo.

Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:

  • 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
  • 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
  • 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko.
  • 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

Ta ukrep bo delodajalec lahko izkoristil od 1.6.2020 najkasneje do 31.12.2020.

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki jih zavod zagotavlja prijavljenim iskalcem zaposlitve.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Povračilo izplačanega nadomestila plače bo lahko uveljavljal vsak delodajalec v RS, razen naslednjih:

  • neposredni ali posrednik uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU.

Višina delnega povračila nadomestila plače se izplača v višini 80 % nadomestila plače oziroma ne manj kot minimalna plača, a ne več kot višina najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. Ta znesek zajema tudi prispevke za vsa socialna zavarovanja.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije COVID19 upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. 

Delavec lahko prejema nadomestilo najdlje do 30. 6. 2020

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.

Vir fotografije: pexels.com

Drugi ukrepi po ZIUOOPE:

  • Bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma 
  • Finančne spodbude na podlagi programa finančnih spodbud covid-19 podjetij preko javnih skladov 
  • Dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj 
  • Zagotovitev finančnih sredstev SID banki za namen financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov 
  • Pomoč izvajalcem javnih prevozov 
  • Ukrepi s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane 
  • Zvišanje subvencije plače za invalide

Dostop do celotnega besedila Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) na tej povezavi.

Gospodarska zbornica Slovenije oz. samostojne pravne svetovalke v Pravni službi GZS so pripravile odgovore na pogosta vprašanja v zvezi z ukrepi #PKP3, do katerih lahko dostopate na tej povezavi.

--

Podjetniki, svetujemo vam,  da ves čas spremljate novosti in aktualne objave na spletnih straneh Vlade RS in drugih državnih organov. Ostanite v kontaktu s svojimi poslovnimi partnerji, kolegi in ostalimi skupinami za pomoč, svetovanje in podporo podjetjem, botite aktivni, pomagajte si med seboj ter še naprej ostanite optimistični.

Viri: 

Vlada RS: https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/

Uradni list RS: https://www.uradni-list.si/

Gospodarska zbornica Slovenije: www.gzs.si