Do dobrih odnosov na delovnem mestu s pomočjo MBTI tipologije

Ne glede na to ali je okolje v katerem delate strožje strukturirano in hierarhično ali bolj sproščeno, za dobro počutje na delovnem mestu lahko marsikaj naredimo sami, če se potrudimo za dobre odnose s sodelavci.

Eno izmed orodij s katerimi si lahko pomagamo pri boljšem razumevanju ljudi, njihovih motivov in načina razmišljanja je MBTI – »Myers-Briggs Type Indicator« oziroma sistem 16 tipov osebnosti (znan tudi kot Jungova tipologija, saj izhaja iz njegovih dognanj) sestavljenih iz 4 dihotomij. V ZDA vprašalnik MBTI dostikrat v reševanje dobijo kandidati pred zaposlitvijo. Tak način izbiranja med kandidati je s strani psihološke stroke kritiziran, saj naj MBTI ne bil povsem zanesljiv. 

MBTI morda ni popolno orodje, a lahko nam pomaga lažje razumeti predvsem tiste, ki se nam na prvi pogled zdijo preveč drugačni da bi lahko našli skupni jezik kar lahko povzroči kratke stike v komunikaciji ali celo konflikte. 

MBTI ljudi razdeli na 16 različnih tipov osebnosti, sestavljenih iz štirih dihotomij oziroma osi:

• Ekstravertnost – Introvertnost (oznaka E ali I) - predstavlja posameznikovo nagnjenost k odprtosti do ljudi, veselja do spoznavanja novih ljudi oziroma na drugi strani nagnjenost k zasebnosti, samotnosti, tudi samozadostnosti. Na delovnem mestu bo ekstroverten človek lažje sodeloval z drugimi, introverten pa bolje in raje dela sam.
• Intuicija – zaznavanje s čutili (INtuition – Sensing – oznaka N ali S – namesto I je uporabljen N) - “senzor” je človek, ki prvotno vidi kar je pred njim, reagira na okolico, zna dobro presoditi situacijo ki jo ima pred seboj. Ne poglablja se “kaj bi če bi” temveč je človek dejanj. Njegovo nasprotje je nekdo, ki živi v svoji glavi in je poln idej, vendar lahko naleti na težave ko je treba te ideje tudi izpeljati
• Čustvovanje – Razmišljanje (Feeling – Thinking – oznaka F ali T) - tu se ugotavlja ali je posameznik nagnjen k bolj ali manj čustveni presoji situacije – a to ne pomeni da je nekdo “preveč čustven” ali “preveč hladen” gre le za to, kako nekdo instinktivno odreagira na življenjske situacije.
• Presoja ali sprejemanje (Judging – Perceiving) - bistvo te dihotomije je predvsem to ali je posameznik bolj spontan, brezskrben ali bolj načrtujoče in natančne narave. To os je od zunaj morda najtežje oceniti, saj se bo tudi nekdo ki je bolj spontane narave po sili razmer prilagodil in povečal svojo organiziranost, predvsem na delovnem mestu.

Pri vsakem posamezniku prevlada eno ali drugo in tako tvorimo 16 tipov – kombinacija zgornjih oznak, na primer ESFJ za osebo kateri prevladuje Extroversion, Sensing, Feeling, Judging. 

Za potrebe boljšega razumevanja drugih je večinoma dovolj že če razumemo poenostavljene 4 skupine:

• ST (tipi: ISTJ, ESTJ, ISTP, ESTP) – gre za skupino, ki živi najbolj “tu in zdaj” – njihova skupna točka je realističen pogled na svet, hitra odzivnost na zunanje         dogajanje, spretnost, praktičnost, k delu pristopajo zelo analitično, usmerjeni s k delovanju

• SF (ISFJ, ESFJ, ISFP, ESFP) – skupina SF je prav tako realna, prisotna tu in zdaj, vendar v svojem delovanju vključuje večjo mero empatije in se tako bolje         znajdejo na delovnih mestih kjer je potrebno veliko komunikacije z ljudmi (na primer podpora strankam)

• NF (INFJ, ENFJ, INFP, ENFP)  – NF skupini bi lahko prisodili največjo kreativnost, so dobri mediatorji, zelo dobro znajo preceniti situacijo, oceniti ljudi in jih         posledično tudi usmerjati

• NT (INTJ, ENTJ, INTP, ENTP) –– NT je skupina, ki je polna idej, usmerjenih k rešitvam, glavni fokus te skupine so inovacije za izboljšanje procesov dela (večja         efektivnost, skrajšanje časa določenim nalogam, procesom)

Kako nam vse to lahko pomaga pri komunikaciji in sodelovanju na delovnem mestu?

Sprva spoznajte sebe, kateri tip ste? Tako boste lažje ugotovili katere so tiste razlike, ki jih boste nato skušali premostiti oziroma vsaj omiliti. Predvsem pa lažje razumeti zakaj vi delujete tako, drugi pa drugače.  Za hitro (a manj natančno) oceno lahko rešite test: slovenska verzija in originalna – angleška verzija. Poglobljen test lahko najdete na tej povezavi in na tej povezavi (v angleščini), za še bolj poglobljeno razlago tipologije in posameznih tipov priporočam to spletno stran in stran z različnimi viri (angleščina). Zadnji viri se poglobijo tudi v ti. »funkcije« - način sprejemanja in nato procesiranja podatkov iz okolice, ki naj bi jih vsak tip imel.

Nato aplicirate svoje novo znanje na realne situacije. Primer: ugotovite, da ste tip ESFP – tip osebnosti, ki je odličen pri komunikaciji z ljudmi, dobro znate predstaviti sebe in svoje ideje, izkoristiti priložnosti ki jih vidite, “mingljanje” vam ni tuje. Za vašega nadrejenega sumite tip ESTJ – morda deluje odločno, hladno, dela hitre, strateške odločitve – zna biti tudi trmast, nepotrpežljiv. Želite mu predstaviti idejo za izboljšanje prodajnih procesov. Vam je samoumevno, da je pri komunikaciji s potencialnimi kupci pomembno tudi, da se jim posvetite, morda kdaj “popihate na dušo”, toda vaš nadrejeni bi rad proces naredil čim hitrejši in čimbolj direkten. Da ga boste prepričali mu boste morali predstaviti jasna, preverjena dejstva – ESTJ tip želi videti empirične podatke, statistiko, “številke”. Tako na primer poiščite kako raziskavo, članek, ki z dejstvi podpre vašo idejo. 

Če primer malce obrnemo, ste ENTJ vodja, ki bi rad nagradil vašega uspešnega ESFP delavca (morda ravno zato, ker je bila njegova zgornja ideja dobra). Denarne nagrade se seveda ne bo nihče branil, toda ravno ESFP je tip osebnosti, ki bo izjemno vesel tudi javne pohvale. ESFP tipu bo tudi bolj kot vam pomembno prijetno vzdušje na delovnem mestu, druženje s sodelavci med in izven delovnega časa. 

Kako ugotoviti, kateri tip osebnosti je vaš sodelavec/ka ne da bi mu/ji direktno dali test v reševanje? Bodite pozorni na način izražanja, besede ki jih uporablja, včasih tudi gestikulacijo. Najlažje običajno ugotovite kam nekdo spada na osi introvertiranosti/ekstrovertiranosti, vrnimo pa se k 4 poenostavljenim skupinam. ST in NT tipi bodo običajno bolj direktni v komunikaciji: direktna vprašanja, direktni odgovori, morda se vam bo zdelo da ne znajo biti diskretni, ne znajo stvari »zaviti v vato«. SF in NF tipi nasprotno – znajo z besedami, znali vam bodo polaskati, v njihovi družbi se boste počutili sprejete. ST in SF vam bosta povedala kaj sta počela čez vikend, kaj dobrega nameravata za večerjo pojesti ne bosta pa se poglabljala v pomen nekega prizora iz filma, NT in NF vam na začetku poznanstva morda ne bosta razlagala o svojih planih za prihodnost (kar bi sicer raje) temveč se bosta držala enakih tem – le opisala jih bosta z bolj doživetimi besedami, ki jim je včasih že težko verjeti. 

S poznavanjem tipologije si lahko pomagate tudi v pisni komunikaciji, uporabite pa jo lahko tudi za osebnostno rast, izboljšanje osebnih odnosov. Jemljite jo (in druga podobna orodja) le kot ogrodje s katerim si pomagate bolje razumevati človeške lastnosti in odnose, za končno presojo pa le uporabite tudi svojo intuicijo in izkušnje.