Izvršnica: Odličen instrument za zavarovanje plačil

Zavarovanje plačil pri sklepanju gospodarskih pogodb je še vedno prej izjema kot pravilo. Večje družbe terjatve do svojih kupcev navadno zavarujejo pri zavarovalnici, medtem ko mala in srednje velika podjetja tega področja večinoma nimajo urejenega. Pri poslovanju so golo izpostavljena tveganju neplačila svojih naročnikov.

Zlasti za mikro in majhne poslovne subjekte sklenitev in administracija police za zavarovanje terjatev pri zavarovalnici pogosto ne predstavlja praktične rešitve. Vendar obstaja enostavna alternativa - to je uporaba izvršnic za zavarovanje plačil.

Izvršnico je v slovenski pravni red leta 2012 uvedel Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Namen njene uvedbe je bil preprost - zagotoviti enostaven instrument, ki je po vsebini močnejši od menice in ki upnike iz gospodarskih pogodb ščiti pred neplačilom njihovih dolžnikov.

Kaj je izvršnica?

Izvršnica je instrument za zavorovanje plačil oziroma dolgov, ki izvirajo iz gospodarskih pogodb - tj. pogodb, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti oziroma javni organi. Gre za listino, ki se izda na standardnem obrazcu in ki vsebuje izjavo dolžnika, s katero se ta zaveže upniku plačati z izvršnico določen denarni znesek. Izvršnica je podoben, vendar vsebinsko bistveno močnejši instrument za zavarovanje plačila kot menica.

Izvršnica sama po sebi sicer ne odpravlja kreditnih tveganj, vendar upnikom zagotavlja izboljšano pravno varnost in široko paleto možnosti za zavarovanje in prisilno izterjavo terjatev v primeru njihovega neplačila.

Pri izdaji izvršnice je nadalje pomembno, da morajo biti na njej določno navedeni podatki o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti in da mora biti podpis zakonitega zastopnika dolžnika na izvršnici overjen.

Kakšna je vsebina izvršnice in kako se izvršnica izda?

Izvršnico na standardnem obrazcu izda dolžnik in jo izroči upniku. Vsi zahtevani elementi izvršnice (ki jih določa 1. odstavek 39. člena ZPreZP-1) so na takšnem obrazcu že navedeni in jih je treba zgolj izpolniti. Pri tem je pomembno, da morajo biti izpolnjeni vsi elementi saj mora izvršnica vsebovati vse z zakonom predpisane vsebine - nepopolna oziroma "bianco" izvršnica nima pravnega učinka.

Pri izdaji izvršnice je nadalje pomembno, da morajo biti na njej določno navedeni podatki o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti (zgolj navedba: "pogodba" ali "izdan račun" ne zadostuje) in da mora biti podpis zakonitega zastopnika dolžnika na izvršnici overjen - bodisi pri notarju, bodisi na upravni enoti. Overitev podpisa dolžnika na izvršnici je namenjena preprečevanju zlorab tega močnega instrumenta.

In še - izvršnico lahko izda samo gospodarski subjekt ali javni organ. Med gospodarske subjekte se prištevajo tudi samostojni podjetniki posamezniki in druge pravne ter fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnosti in ki so vpisane v Poslovni register Slovenije.

Kako izvršnica ščiti upnika?

Kot upnik iz gospodarske pogodbe ste za zavarovanje plačila od svojega kupca zahtevali in pridobili izvršnico. In kaj zdaj? Najpogosteje in tudi najraje izvršnice ne boste dejansko uporabili in jo boste po izvedbi posla ter prejemu plačila vrnili dolžniku. Če pa se to ne zgodi vam izvršnica daje številne možnosti za zavarovanje oziroma prisilno izterjavo dolga.

Pravice in možnosti, ki jih izvršnica daje upnikom so sledeče:

  1. Izvenosodna unovčitev izvršnice neposredno na banki
  2. Sodna unovčitev izvršnice (sodni postopek izvršbe)
  3. Pridobitev zavarovanja (sodni postopek zavarovanja)

Izvensodna unovčitev izvršnice na banki

Upnik lahko po zapadlosti terjatve na podlagi izvršnice poseže neposredno na dolžnikov transakcijski račun - tj. od dolžnikove banke zahteva izvedbo plačilne transakcije v breme dolžnikovega računa do višine zneska, ki je naveden na izvršnici (primer zahteve za izvedbo plačilne transakcije na podlagi izvršnice).

Po tej funkcionalnosti je izvršnica podobna menici, a z dvema pomembnima razlikama:

  • Prvič - upnik z eno samo zahtevo za izvedbo plačilne transakcije hkrati poseže na vse transakcijske račune dolžnika pri vseh bankah. Če ima dolžnik odprtih več transakcijskih računov pri več bankah se upnik samostojno odloči kateri dolžnikovi banki bo posredoval zahtevo za izvedbo plačilne transakcije, banka prejemnica pa nato - če dolžnik na njenem računu nima zadostnih sredstev - o tem obvesti tudi vse druge banke pri katerih ima dolžnik odprte svoje transakcijske račune. Ta lastnost izvršnice je pomembna, saj upniki navadno ne vedo, na katerem transakcijskem računu dolžnik hrani svoja denarna sredstva.
  • Drugič - v primeru, da dolžnik v trenutku posredovanja zahteve za izvedbo plačilne transakcije na svojih transakcijskih računih nima zadostnih denarnih sredstev za poplačilo dolga se izvršnica "usede" na dolžnikove račune in čaka prilive ter se ne "odbije" tako kot menica. V tem delu je izvensodna unovčitev izvršnice podobna klasični sodni izvršbi, a je bistveno hitrejša, saj lahko upnik poseže na dolžnikove transakcijske račune v roku enega samega delovnega dne. Vendar je pri tem pomembno vedeti, da morebitna naknadna sodna ali davčna izvršba drugega upnika pridobi prednost pred predhodno izvensodno unovčeno izvršnico.

Dolžnik pri izvensodni unovčitvi izvršnice nima možnosti ugovora, saj velja neizneizpodbitna domneva, da izvršnica vsebuje nepreklicno pooblastilo dolžnika upniku, da zahteva izvršitev plačilne transakcije v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri dolžnikovem ponudniku plačilnih storitev v skladu z izvršnico, in hkrati nepreklicno soglasje dolžnika vsem svojim ponudnikom plačilnih storitev, da v breme dolžnikovih denarnih sredstev izvršijo plačilno transakcijo, ki jo zahteva upnik.

Izvršnica sama po sebi ne odpravlja kreditnih tveganj, vendar upnikom zagotavlja izboljšano pravno varnost in široko paleto možnosti za zavarovanje in prisilno izterjavo terjatev v primeru njihovega neplačila.

Sodna unovčitev izvršnice

Dodatna lastnost izvršnice je tudi ta, da ima naravo t.i. izvršilnega naslova (38. člen ZPreZP-1) in je zato po izvršilni moči izenačena z neposredno izvršljivim notarskim zapisom ali pravnomočno sodno odločbo. Postopek sodne izvršbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Večina podjetij in podjetnikov pri vsakodnevnem poslovanju pozna sodno izvršbo na podlagi verodostojne listine (izdanega računa, izpisa odprtih postavk ...) pri kateri se sklep o izvršbi v primeru dolžnikovega pravočasnega ugovora avtomatično razveljavi (62. člen ZIZ), postopek pa nato regresira v klasično pravdo - ta lahko potem traja tudi leto dni ali več. Vendar to ne velja za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - pri takšnem izvršilnem postopku so dolžnikovi ugovorni razlogi bistveno bolj omejeni (55. člen ZIZ) in tudi ne ustavijo samega izvršilnega postopka (46. člen ZIZ). Upniki so zato pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova neprimerljivo bolj zaščiteni pred neutemeljenimi ugovori dolžnikov kot pri izvršbi na podlagi verodostojne listine. Dolžnik v takšnem postopku zlasti ne more uspeti s pavšalnim zanikanjem obstoja obveznosti, ki izhaja iz izvršnice. Pri sodni izvršbi na podlagi izvršilnega naslova namreč velja t.i. načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da se terjatev, ki je navedena na izvršnici predpostavlja, izvršilno sodišče pa njene vsebinske utemeljenosti sploh ne presoja.

Podobno kot pri izvensodni unovčitvi izvršnice lahko upnik s sodno izvršbo na podlagi izvršnice poseže na vse dolžnikove transakcijske račune pri bankah, prav tako pa tudi na katerokoli drugo dolžnikovo premoženje - na nepremičnine, premičnine, poslovne deleže in celo na terjatve do dolžnikovih dolžnikov. Pri tem se upnik samostojno odloča o tem, na katero dolžnikovo premoženje bo posegel s sodno izvršbo. Upnik lahko sodni postopek izvršbe na enostaven način sproži sam preko spletnega portala e-Sodstvo, za kompleksnejše primere pa je priporočljiva pomoč odvetnika.

Postopek zavarovanja

Tretja - in najmanj poznana ter tudi najmanj uporabljana možnost, ki jo daje izvršnica - pa je pravica upnika, da po zapadlosti terjatve na podlagi izvršnice kot izvršilnega naslova sproži sodni postopek zavarovanja.

Kaj je sodni postopek zavarovanja? To postopek, s katerim upnik svoje terjatve še ne izvrši, temveč jo zgolj zavaruje s pridobitvijo zastavnih pravic na premoženju dolžnika. Tudi te postopke ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (239. do 279.f člen).

Upnik lahko s postopkom zavarovanja na podlagi izvršnice kot izvršilnega naslova doseže naslednje oblike zavarovanja na dolžnikovem premoženju:

  • Zastavno pravico na nepremičnini
  • Zastavno pravico na poslovnem deležu
  • Zastavno pravico na premičninah

Postopek zavarovanja je zelo podoben izvršilnemu postopku. Po zapadlosti terjatve upnik preko spletnega portala e-Sodstvo vloži predlog za zavarovanje, v postopku pa se uporabljajo enaka pravila kot pri izvršbi - prav tako npr. velja načelo stroge formalne legalitete, upnik samostojno odloča o tem, na katerem dolžnikovem premoženju želi pridobiti zavarovanje, ipd. Ob tem pa postopke zavarovanja odlikuje še ena posebnost - veljajo namreč za t.i. nujne sodne postopke, kar pomeni, da jih sodišča obravnavajo tudi v času sodnih počitnic med 15. julijem in 15. avgustom.

Upniki, ki v času sodnih počitnic načeloma ne uživajo sodnega izvršilnega varstva se tako v nujnih primerih na podlagi izvršnice lahko poslužijo postopka za zavarovanje svojih terjatev.

Prijavite se na naše novice