Fintech podjetja in tradicionalne banke: Boj ali povezovanje?

V svetu bančništva in finančnih storitev smo v zadnjem času priča trendu strateškega povezovanja med tradicionalnimi bančnimi ustanovami in finančno tehnološkimi podjetji. Prepoznavanje »nasprotne« strani zgolj kot konkurence se vse bolj umika spoznavanju prednosti sodelovanja. Nedavno, avgusta 2018, sta v takšno razmerje na primer vstopila londonski fintech Marketinvoice in banka Barclays.

Trg bančnih in finančnih storitev v zadnjih letih doživlja pravo evolucijo, ki ji klasične banke sicer skušajo slediti, a jim neusmiljeni ritem narekujejo novonastale, vitke organizacije: finančno-tehnološka (fintech) zagonska podjetja. Slednja na trg nenehno uvajajo inovativne storitve in jih tudi zelo hitro posodabljajo ter s tem disruptirajo trg bančnih storitev. Prepoznavanje prednosti takšnih partnerstev je morda, v luči »grozečih« pogledov proti finančnemu sektorju s strani tehnoloških velikanov GAFA (Google, Amazon, Facebook, Apple), Alibabe ter Tencent-a, postala nuja.

V letih po silovitem pretresu finančne krize se tako banke srečujejo z novim izzivom: pospešeno digitalizacijo. Podjetja in potrošniki dostopamo do bančnih storitev čedalje pogosteje, bolj enostavno (preko tablic, mobilnikov) pri tem pa vse bolj uporabljamo nove možnosti, ki jih ponujajo fintech podjetja. Jedro dejavnosti teh podjetij je IT razvoj in nenehno iskanje optimalnih rešitev za uporabnike. Na področjih, ki so bila prej rezervirana za klasične banke, npr. financiranje, investiranje, plačila itd. uvajajo ne samo novih prijaznejših rešitev, temveč tudi nove poslovne modele v obliki P2P spletnih platform ter tako zaradi nizkih fiksnih stroškov pritiskajo na ceno in predvsem kvaliteto bančnih storitev. Digitalizacija procesov namreč omogoča večjo hitrost in učinkovitost (npr. obdelava in interpretacija ogromnih količin podatkov v realnem času), ki sta nujno potrebni za kar najhitrejše sprejemanje pomembnih odločitev. Stroškovna učinkovitost, personalizirane in uporabniku prijazne storitve omogočajo fintech-u vstop tudi v tiste sektorje, ki poprej za banke morda niso bili posebno zanimivi. Medtem ko so bančne ustanove svet, ki je tradicionalno zaprt vase, se pri fintech podjetjih temeljne vrednote vrtijo okrog transparentnosti in so orientirane na uporabnika (bodisi podjetje, bodisi končnega potrošnika). Poleg same digitalizacije tako izziv bančnim ustanovam predstavljajo posledično čedalje bolj izrazite zahteve uporabnikov bančnih storitev.



Seveda pa se na svoji poti tudi finančno-tehnološki startupi lahko srečujejo z izzivi, običajno so izzivi povezani s strogimi regulatornimi zahtevami, prepoznavnostjo ter s počasnim procesom grajenja zaupanja pri ciljnih skupinah uporabnikov. Lahko rečemo, da so tradicionalne banke sinonim za stabilnost in kontinuiteto, medtem ko fintech simbolizira inovacijo in sodoben pristop.
Na področju povezovanja bank in finančno-tehnoloških podjetij je bilo v letošnjem letu izvedenih tudi nekaj akademskih raziskav. Naj omenimo raziskavo, ki raziskuje motive obeh strani za takšno povezovanje ter njihovo kompatibilnost (Holotiuk, Klus, Lohwasser in Moormann: Strategic Alliances between Banks and Fintechs for Digital Innovation, 2018). Članek z izsledki raziskave je bil sprva predstavljen na 31. konferenci o digitalni transformaciji na Bledu. Po njej naj bi tradicionalne banke motivirali predvsem:

1) Silovit pospešek v inoviranju, ki bi sicer terjal preveč časa, finančnih in človeških virov. Ne gre namreč le za inovacije v bančnih storitvah pač pa v samem poslovnem modelu. Banke so postale enostavno prevelike za revolucionarno spreminjanje notranjih procesov v krajšem časovnem obdobju.
2) Doseganje konkurenčne prednosti. Po domače povedano to pomeni, da banke fintech-u priznavajo, da počne stvari drugače, bolje, hitreje, učinkoviteje in naprednejše oz. tako, da je za uporabnike bolj prijazno.
3) Outsourcing oz. prepustitev izvajanja določenih storitev in razvoja digitalizacije nekaterih področij zunanjemu izvajalcu. Banke se na ta način ognejo porabi lastnih virov za razvoj novih in tveganih inovacij z nepredvidljivimi rezultati ter tako poskušajo optimizirati stroške. Manjša podjetja z le nekaj zaposlenimi namreč producirajo občutno ceneje in tako dosegajo privlačnejšo ceno produkta na trgu. Banke se, povsem razumljivo, raje ukvarjajo s svojo poglavitno dejavnostjo, to je področjem financ in bančništva, ne pa s pisanjem računalniških programov in IT razvojem.
4) Učenje. Banke naj fintech-a ne bi videle zgolj kot partnerja za »outsourcanje« nejedrnih dejavnosti, pač pa tudi kot nekakšnega sparing partnerja v poglobljeni diskusiji o prihodnosti bančništva. Na takšen način banke dejansko izzovejo lasten način razmišljanja in pretehtajo drugačne pristope, o kakršnih poprej ne bi niti razmišljale. 
5) Evolucija poslovnega modela je identificirana kot zadnji motiv bank pri povezovanju s fintech-om. S pomočjo takšnega partnerstva naj bi bilo namreč lažje identificirati ter oblikovati nove poslovne modele in pri tem upoštevati več različnih pristopov.

Po drugi strani omenjena raziskava opredeljuje štiri poglavitne motive fintech podjetij za strateško partnerstvo s tradicionalnimi bančnimi ustanovami:

1) Krepitev zaupanja in kredibilnosti. Oboje je izjemnega pomena pri pridobivanju uporabnikov, zlasti vlagateljev, pri katerih je poglavitno zaupanje v finančni produkt. Ni zastonj izrek »kapital je plaha ptica«. Grajenje kredibilnosti je za fintech zelo pomembno za vstop na trg, saj si s partnerstvom zagotovi večjo prepoznavnost in nekakšno potrditev s strani uveljavljene bančne ustanove. 
2) Dostop do virov in sinergije so naslednji motiv. Preko partnerstva si finančno-tehnološki startupi obetajo dostop do bančnih virov, npr. večji proračun za marketing. Banke naj bi fintech podjetjem omogočale poglobljeno znanje v zvezi s finančnimi produkti ter skladnost z regulatornimi zahtevami. 
3) Pridobivanje novih uporabnikov je naslednji ključni motiv, mišljen je predvsem dostop do klientov banke. 
4) Učenje, enako kot pri bankah. Fintech podjetja prepoznavajo banke kot ustanove z dolgo tradicijo in zato pomembne za pridobivanje znanja o finančnih trgih ter sami finančni industriji.

Raziskovalci zaključujejo z ugotovitvijo, da je večina identificiranih motivov komplementarnih ali celo povsem ujemajočih se, manjši del pa zgolj nevtralen. Nasprotujočih si interesov pri raziskovanju motivov za povezovanje bank in fintecha ni bilo ugotovljenih.
Izziv pri sklepanju učinkovitih strateških povezav med dvema tako fundamentalno različnima načinoma razmišljanja, organizacijskima kulturama in infrastrukturama torej še zdaleč ni v iskanju stičnih točk. Daleč največji izziv predstavlja zmožnost oblikovanja zdravega ekosistema, v katerem se bo takšno partnerstvo lahko razvijalo in učinkovito služilo potrebam trga oz. uporabnikom na trgu. Formiranje takšnega partnerstva zahteva prepoznanje tako svojih prednosti in predvsem slabosti kot tudi tistega dela vrednot in DNA, ki je obema skupen, ter v razlikah poiskati priložnosti za medsebojno učenje. 

Primer s prakse:
Strateško partnerstvo med Barclays in Marketinvoice

Banka Barclays s svojo 325-letno zgodovino, predstavlja pojem tradicije in stabilnosti, za tiste, ki vsaj bežno poznajo njeno zgodovino pa tudi izrazito nagnjenost k raziskovanju inovativnih pristopov v bančništvu. Marketinvoice, ustanovljen leta 2011, je finančna P2P platforma, ki na eni strani SME-jem zagotavlja financiranje, na drugi strani pa vlagateljem privlačnejšo alternativo depozitom s pričakovanimi letnimi donosi med 4 do 6 % za sodelovanje na trgu faktoringa ter okrog 10 do 12% pri posojilih podjetjem. Marketinvoice je do sedaj podjetjem - preko financiranja terjatev in s posojili - zagotovil okrog 3 milijarde britanskih funtov, s čimer je zagotovo postal pomemben igralec na britanskem trgu, svojo vlogo pa čedalje bolj krepi. Barclays je v Marketinvoice-u pridobila manjšinski delež in mu prepustila (ter okrepila) zagotavljanje financiranja svoji obsežni bazi SME klientov, sama pa se še naprej osredotoča na večje kliente. Barclays bo s tem, poleg rapidnega pospeška v digitalni transformaciji dela svojih storitev, z zagotavljanjem financiranja podjetjem preko platforme tudi okrepila svojo bazo v segmentu SME-jev. Marketinvoice pa je poleg povečanih volumnov pri zagotavljanju financiranja podjetjem in pospeška pri pridobivanju novih klientov, preko priznanja takšne ustanove kot je Barclays, deležen predvsem dodatne kredibilnosti in s tem povečanega zaupanja na trgu.