[intervju] Borza terjatev ima svetlo prihodnost

V pogovoru se mi je pridružil Janez Klobčar. Janez zgodbi Borze terjatev sledi in jo kot partner podpira od leta 2013. Je solastnik, mentor, bil je sodelavec - trenutno pa je njegova vloga še najbolj prisotna in aktivna pri pridobivanju novih vlagateljev za nakup terjatev in posojil. Za platformo Borze terjatev napoveduje svetlo prihodnost. V pogovoru preberite tudi kako je več letno življenje, študij in tudi delo v tujini vplivalo na njegovo življenje in kje ga lahko najdete takrat, ko se ne ukvarja s financam.

Janez, kako si se srečal z Borzo terjatev, idejo takratnega trga s poslovnimi terjatvami? Kaj te je prepričalo v sodelovanje, da si se odločil za podporo ideji, za kapitalski vložek?

Marko in Tomi sta me povabila na predstavitev prve Borze terjatev leta 2013. Vedel sem, da sta oba delovna in poštena, kajti oba sem poznal že več kot deset let. Zato sem jima pozorno prisluhnil. Takrat je bila Borza terjatev le spletna oglasna deska za prodajo terjatev, vendar mi je bila ideja o razvoju organiziranega trga za P2P financiranje poslovnih terjatev takoj všeč. Tak trg me je močno spominjal na klasične borze vrednostnih papirjev s katerimi sem imel veliko izkušenj. Naslednjih nekaj mesecev smo se večkrat sestali in kovali idejo o Borzi terjatev. Ko se je Marko leta 2014 odločil zapustiti svojo prejšnjo službo, zato, da bi se popolnoma posvetil Borzi terjatev, sem se odločil projekt podpreti s kapitalskim vložkom. Za mojo odločitev je bilo ključno to, da sem Marku osebno zaupal. 

Kakšna je bila tvoja vloga takrat in kakšna je tvoja vloga na Borzi terjatev v tem trenutku?

Moja prva vloga je bila mentorska pomoč pri razvoju ideje. Potem sem projekt Borze terjatev podprl z nujno potrebnim kapitalom, saj je nova družba potrebovala denar za osnovne stroške (prostor, plače, oprema …) in za raziskave ter razvoj (pregled trga in pravnega okolja, zagotovitev dobrih bonitetnih informacij, določitev poslovnih procesov). Marko in Gašper sta bila prvih 10 mesecev redno zaposlena, medtem, ko sva se jima midva s Tomijem pridružila enkrat tedensko za strateško razmišljanje oziroma t.i. brainstorming. Moj cilj je bil, da čim več mojih izkušenj in znanja iz borzništva in bančništva prenesemo v IT software (umetno inteligenco), ki bo v prihodnosti samodejno sprejemal in izvajal poslovne odločitve na platformi Borze terjatev.

V tem trenutku je moja vloga na Borzi terjatev nekoliko spremenjena, čeprav še vedno sledim razvoju poslovanja in predlagam izboljšave. Trenutno skrbim predvsem za pridobivanje vlagateljev za nakup terjatev in posojil, s poudarkom na iskanju tujih institucionalnih investitorjev.  

Kje pa vidiš platformo Borze terjatev v prihodnosti?

Borza terjatev ima svetlo prihodnost. Opravlja koristno družbeno dejavnost zagotavljanja finančne likvidnosti malim in srednjim družbam, ki imajo sicer omejene vire financiranja za njihovo poslovno rast. Želim si, da bo Borza terjatev presegla meje Slovenije in da bo nekega dne širše regijsko opravljala svoje poslanstvo. Če bo šlo vse po načrtih, bomo že letos nudili storitve tudi na Hrvaškem.

Janez se je kasneje, v letu 2020, Borzi terjatev pridružil kot direktor, po preoblikovanju v delniško družbo z dvotirnim upravljanjem pa prevzel vlogo predsednika uprave.

(nadaljevanje pod fotografijo)

Janez Klobčar, 2019 [fotografija Tania Mendillo]

Kot otrok si živel, obiskoval osnovno šolo v ZDA, se kasneje po prihodu v domovino tudi odločil za študij tam in potem tudi nekaj časa delal, živel v tujini. Kaj pozitivnega si od teh izkušenj odnesel? Kako bi lahko rekel je to vplivalo, vpliva na tvoj pogled na življenje in svet? 

V tujini sem bival skupaj okoli 12 let. Poleg ZDA in CZ sem delal tudi v VB, na Nizozemskem in v državah JV Evrope. Svet je zelo zanimiv in velik. Življenje in delo v tujini mi je dalo pozitivno naravnanost do širše družbe in samozavest pri multikulturnih socialnih veščinah. V karieri mi je omogočilo uspešno sodelovanje s tujci, predvsem pri prodaji slovenskih storitev v tujini. 

Sedaj živiš in delaš v Ljubljani, kakšno se ti zdi življenje tu? 

Življenje z družino v Ljubljani je zelo lepo. Majhnost daje Ljubljani pravi romantični pridih in hkrati nudi pozitivno ter stabilno okolje za odraščanje otrok. V Sloveniji relativno dobro skrbimo za okolje, poznamo precej solidarnosti, smo v svetovnem vrhu glede enakosti spolov in smo zelo varna država. Seveda pa pogrešam tudi druge kraje kjer sem živel. Veliko prijateljev imam v Pragi, Londonu in povsod v ZDA. Vsak kraj ima kakšno prednost pred drugimi, a tudi kakšne slabosti. V Pragi npr. imajo bolje organizirano javno zdravstvo, v Londonu je več (multi)kulturnih družabnih prireditev, v Miamiju je boljša klima … . K sreči pa se danes tudi pri nas lahko kupi češko pivo (smeh).

Če greva v preteklost - najprej si študiral fiziko in se nato odločil za študij financ, ekonomije – kaj je glavni razlog, da te je potegnilo v ta svet?

Fiziko sem študiral zaradi otroške radovednosti, ki me je gnala v razumevanje fizičnega sveta, našega izvora in pomena v naravnem okolju. V zadnjem letu študija fizike sem to svojo radovednost precej potešil in sem se potem začel bolj ukvarjati z našim ožjim okoljem, z družbo v kateri živim. Ker se je Slovenija takrat znašla v tranziciji z vstopom v kapitalizem (začetek 90ih), sem se odločil temeljito spoznati ta za nas nov družbeni red. Odločil sem se za študij ekonomije/financ v ZDA.

Se ti zdi kapitalizem v redu sistem – kakšna je po tvojem alternativa? 

Kapitalizem ima veliko težav in ta pogovor je prekratek za temeljito analizo. Največja pomanjkljivost je najbrž ta, da zaradi nenasitne potrošnje malomarno izkoriščamo okolje in uničujemo ekosistem. Prav tako, kapitalizem spodbuja družbeno neenakost in ciklično nestabilnost sistema. V svoji biti spodbuja pohlep in individualizem. 

Če bi poznal alternativo kapitalizmu, bi se za to alternativo boril in se morda sedaj ne bi ukvarjal z Borzo terjatev. Kapitalizem se je doslej izkazal za najbolj učinkovit družbeni red (največ ljudi lahko kvalitetno preživi). Najbolje kar lahko predlagam je, da moramo kot družba temeljito spoznati kapitalizem in skrbno upravljati njegove pomanjkljivosti. Težko bomo odpravili kapitalizem, lahko pa s skrbno zakonodajo ter družbeno in ekološko solidarnostjo omejimo njegove najhujše posledice.

Za raziskovanje kapitalizma so te navdihnile tudi knjige, katere?

Za boljše spoznavanje kapitalizma bi predlagal branje naslednjih avtorjev: D. Acemoglu, N. Ferguson, Y. Harari, N. Klein, C. Marx, I. Morris, T. Pickety, S. Pinker, H. Rosling, T. Sedlaček, J. Stiglitz idr. Za kontekst je pomembno tudi razumevanje in dodatno branje iz sociologije, zgodovine in vedenjske ekonomije. Moji začetki branja - še v prejšnjem tisočletju (smeh) - o našem družbenem redu so bili bolj poljudni in zabavni: 

Den of Thieves; Stewart, James

Merchants of Debt: KKR and the Mortgaging of American Business; Anders, George

Barbarians at the Gate; Burrough, Bryan & John Helyar

Guns, Germs and Steel; Diamond, Jared

Howard Hughes - His Life and Madness; Bartlett, Donald L. in morda

The Great Gatsby; Fitzgerald, Scott.

Tudi na splošno rad bereš, doma imaš pravo zakladnico knjig. Katera področja so ti na splošno blizu, kaj trenutno bereš? 

Res je, rad berem. Najbolj me zanimajo knjige iz področij ekonomije, sociologije in naravoslovja, vmes se pa potrudim prebrati tudi kakšno nagrajeno leposlovje. Trenutno berem World Order: Reflections on the Character of Nations and the Course of History, ki jo je napisal bivši ameriški zunanji minister Henry Kissinger. Knjiga odlično pripoveduje o zgodovini svetovnega reda od 17. stoletja pa do danes. Pred tem sem prebral biografijo: Alibaba: the House that Jack Ma Built, ki jo je napisal Duncan Clarck. Knjiga govori o nastanku največje kitajske spletne trgovine in edinem resnem svetovnem konkurentu trgovine Amazon. S področja naravoslovja sem pred kratkim prebral The Gene An Intimate History, knjigo o najnovejših dognanjih genetike, ki jo je napisal Siddhartha Mukherjee. Toplo priporočam radovednim škratom.

V bralne navade in vadbo angleškega jezika vključuješ tudi svoja otroka, želiš z nami deliti zgodbo, kako? 

Menim, da so bralne navade izredno pomembne za posameznikov razvoj in napredek. Od malih nog s hčerko trikrat na teden zvečer berem knjige. Do njegovega 11. leta sem enako bral s sinom. Vmesne tri dneve pa je otrokoma brala žena - ona v slovenskem jeziku, jaz pa po angleško. Skupno branje je dragocen čas za družinsko crkljanje.

Kje te torej lahko najdemo, ko se ne ukvarjaš s financam? 

Kadar je lepo vreme, doma najraje vrtnarim in tako uživam v domačih bio začimbah, sadju in solati. Če nisem na poslu, me najdete tudi pri ukvarjanju  z mojimi otroci, s knjigo v roki ali pa z družino potujočega po svetu - srbijo nas pete, saj imamo veliko ljubezen do poučnih potovanj kjer spoznavamo vrednote in zanimivosti tujih kultur.

Lahko z nami deliš kakšno zanimivo doživetje, izkušnjo s kakšnega tvojega popotovanja? 

Svet je res zelo velik in povsod lahko najdeš tako srečo kot bedo. Name je velik vtis naredila izkušnja o tem kako malo je potrebno, da je človek srečen. Med nekaj-dnevnim trekingom po tajski džungli sem prišel v odročno vas, kjer niso poznali elektrike (izjemoma so lahko z generatorjem začasno dovajali majhen tok za nekajurno razsvetljavo). Prebivalci niso imeli računalnika, televizije, avtomobila ali drugega luksuza v kakršnem se po nepotrebnim utaplja zahodna civilizacija, pa vendar so bili prebivalci džungle srečni. Ker se mi nogometna igra med 5 obutimi turisti in 5 bosimi vaščani ni zdela poštena sem svoje superge posodil vaščanu. Naslednje jutro pa smo šli skupaj jahati slone. Srečo delimo!

Bi za konec z nami lahko delil še kakšno lepo misel?

I'm a great believer in luck, and I find the harder I work, the more I have of it.'

- Thomas Jefferson

(vprašanja in pogovor je v letu 2019 pripravila Katja Hančič, vodja marketinga pri Borzi terjatev)

Prijavite se na naše novice