Kam s presežno likvidnostjo v vašem podjetju?

Dandanes se veliko podjetij srečuje z vprašanjem kam varno spraviti presežna denarna sredstva, ki so se nakopičila v preteklih letih. Skrb niti ni tako zelo sladka, saj gledano z vidika dobrega gospodarjenja in maksimizacije dobička, ne dovolj premišljena odločitev lahko vodi v precejšnje oportunitetne stroške. Napačna odločitev pa celo v dejanske. Večinoma podjetja svoj denar drži bodisi v bančnih depozitih (ki so obrestovani po zgodovinsko nizkih, ničelnih obrestnih merah) zadnje čase pa kar na vlogah na vpogled, saj le-tam sredstva niso vezana, ali drugih ne preveč donosnih inštrumentih denarnega trga. Podjetje seveda potrebuje določeno likvidnostno rezervo za financiranje tekočega poslovanja (plačila dobaviteljem, servisiranje kredita, plače zaposlenih…), vendar naj ta ne bi znašala več kot za nekaj mesecev. Razlog zakaj podjetje drži denarne rezerve na bančnih depozitih in vlogah lahko tiči tudi v tem, da menedžment enostavno nima časa za preučevanje različnih naložbenih možnosti, ker se pač ukvarja z rednim poslovanjem podjetja. Konec koncev - velike denarne rezerve pomenijo, da gre podjetju zelo dobro in vodstvo (ter zaposleni) svoje delo opravljajo uspešno.

Kam naj torej podjetje kratkoročno naloži svoj denar? - primerjava različnih možnosti

Bančni depozit in vloga na vpogled

Gre za najmanj tvegano, a daleč najmanj donosno naložbo. Povprečne letne obrestne mere na depozite z dobo vezave npr. 12 mesecev v slovenskih bankah znašajo 0,35%, z dobo vezave manj kot eno leto pa smo na povprečni obrestni meri 0,11% (podatek za avgust, vir: https://www.zps.si). Z večletno vezavo (do 60 mesecev in več) se pri kateri od hranilnic morda prebijemo tja maksimalno do 1,50% letne obrestne mere, a takšna naložba ni več kratkoročna. Dvig sredstev pred potekom vezave je sicer možen, a nam banka zaračuna penale, ki še dodatno znižajo že tako nizek donos. Če ob tem upoštevamo še ležarino, ki jo podjetjem zaračunavajo nekatere banke, je sporočilo jasno: banka ne želi vašega denarja. Prištejmo še letno inflacijo 1,8% (podatek za avgust, vir: http://www.stat.si) in potegnemo črto: s tem denarjem bi lahko za vaše podjetje naredili več. 

Kar se je pričakovalo že nekaj let pa se je v prvi polovici leta 2021 dejansko zgodilo. Banke v Sloveniji uvajajo ležarine tudi za fizične osebe. Tako minevajo časi, ko smo bankam za hrambo naših prihrankov plačevali le njihove storitve ali prejemali pozitivne obresti, več preberite v prispevku Ležarine na bankah so tu, kaj zdaj.

Naložba v delnice, ki kotirajo na borzi

Delnice lahko kupujemo neposredno preko borznih posrednikov ali pa sredstva naložimo v vzajemne sklade. Pri neposrednem kupovanju delnic je seveda potrebno poznati aktualno dogajanje na borznem trgu in podjetja, v katera vlagamo. Zelo pomembno je vedeti kdaj kupiti in kdaj prodati itd. Za tovrstne naložbe je potrebno imeti veliko znanja in časa ali pa imeti na voljo pomoč strokovnjaka, kar običajno ni zastonj. 

Večina borznih analitikov je mnenja, da kljub visokim donosom v preteklih letih, delnice še niso precenjene in še vedno ponujajo zelo soliden donos - okrog 8% letno. Trenutno priporočajo globalno košarico delnic, povečini evropske in japonske pa tudi slovenske delnice (vir: revija Alfa). Vlagatelj v delnice, naj se z namenom razpršitve tveganja posluži diverzifikacije – v svojem portfelju naj bi imel vsaj 20 različnih delnic. Investiranje ni primarna dejavnost velike večine podjetij, saj vodstvo in finančniki v podjetju nimajo časa za ukvarjanje s tovrstnimi dejavnostmi. Prav tako se, če niste ravno borzni špekulant ali profesionalni borzni trgovalec, naložba v delnice ne smatra ravno kot kratkoročna naložba – izbrane delnice je priporočljivo držati več let. Poleg tveganja v nihanju vrednosti, je potrebno upoštevati tudi trgovalne stroške (provizije borznoposredniške hiše).

Iz zgornjih razlogov je potemtakem morda bolje, da podjetje sredstva vloži v vzajemne sklade in s tem poskrbi za razpršenost in strokovno upravljanje portfelja. Podjetje lahko dodatno razprši sredstva med več različnih skladov (delniški, obvezniški, denarni, kombinirani, indeksni, skladi skladov). Naložba v vzajemne sklade je likvidna, saj je sredstva možno hitro in preprosto izplačati, se pa tudi v tem primeru priporoča večletno vlaganje – razen pri denarnih skladih, kjer trenutno svetujejo enoletno. Pri skladih je potrebno vzeti v obzir vstopne, izstopne in upravljavske stroške, ki zmanjšujejo donos. 

Pa poglejmo povprečno donosnost skladov (vir: https://www.vzajemci.com/, 06.09.2018)*:

Denarni skladi:

Povprečna donosnost v zadnjem letu je 0,44 %

Delniški skladi: 

Povprečna donosnost v zadnjem letu je 3,41 % 

Obvezniški skladi: 

Povprečna donosnost v zadnjem letu je -2,31 %

Kombinirani skladi:

Povprečna donosnost v zadnjem letu je 3,49 %

Indeksni skladi:

Povprečna donosnost v zadnjem letu je 8,46 %

*Gre za povprečno donosnost glede na naložbeni razred. Posamični skladi znotraj naložbenega razreda so lahko bolj ali slabše donosni.

Kot rečeno, strokovnjaki pri vlaganju v sklade priporočajo vsaj 4 ali 5-letno dobo vlaganja, še raje pa 10-letno in več. Naložbe te vrste torej niso mišljene kot kratkoročne (razen denarnih skladov). Največja slabost investiranja v delnice in vzajemne sklade pa je, da so zelo podvrženi večkrat nepredvidljivim gibanjem na mednarodnih trgih, zato gre za naložbo s povečanim tveganjem. V spominu mnogih je kriza iz leta 2008, ki naj bi v povprečju odnesla polovico vrednosti delniških vzajemnih skladov. Za prihodnje obdobje analitiki napovedujejo omejevanje ekspanzivne denarne politike s strani ECB in FED, to pa bi lahko vplivalo na vrednost delnic, obveznic in posledično seveda vzajemnih skladov.

Peer-to-peer finančna platforma za vzajemno financiranje

Prva in zaenkrat edina tovrstna platforma v Sloveniji je Borza terjatev in je dostopna širšemu krogu vlagateljev. Borza terjatev vsem slovenskim podjetjem omogoča preprost dostop do donosnega trga faktoringa in financiranja zdravih rastočih podjetij in s tem možnost enostavnega plasiranja denarnih sredstev v razpršen portfelj kvalitetnih kratkoročnih nezapadlih poslovnih terjatev in posojil. Trg faktoringa je bil prej dostopen le ozkemu krogu podjetij, ki so se s tem profesionalno ukvarjala (banke, faktoring podjetja itd). Borza terjatev je namenjena podjetjem, ki imajo presežna denarna sredstva in jih lahko kratkoročno plasirajo ter nimajo časa za aktivno ukvarjanje s finančnimi naložbami. Gre za donosnejšo alternativo bančnim depozitom. Trenutno Borzo terjatev uporablja več kot 300 slovenskih podjetij (prodajalcev terjatev in vlagateljev). Razvoj Borze terjatev preko Slovenskega podjetniškega sklada podpira Republika Slovenija in Evropska unija.

www.borzaterjatev.si
Kam vložiti presežna denarna sredstva v podjetju? Med izborom je tudi prvi slovenski spletni trg za vzajemno (peer-to-peer) financiranje Borze terjatev, www.borzaterjatev.si. Vir fotografije; AdobeStock


Kako deluje? 

On-line registracija brezplačno odprite BT trgovalni račun zgolj v nekaj minutah, iz udobja svoje pisarne

Enostavna uporabadoločite vaše investicijske nastavitve (minimalna bonitetna ocena, zahtevani diskonti, stopnja razpršenosti, najdaljša ročnost) in nakažite sredstva na vaš trgovalni račun. Borza terjatev bo sredstva samodejno plasirala v primerne terjatve. 

Popolna transparentnost prijavite se v BT platformo in pregledujte portfelj vaših terjatev ter zgodovino vseh sklenjenih poslov. Vaše investicijske nastavitve lahko kadarkoli spremenite ali pa prenehate trgovati in zahtevate izplačilo denarja – ali enostavno povečate vaš portfelj z nakazilom dodatnih sredstev na vaš trgovalni račun. 

 

Zakaj investirati?

Nizko tveganje – Borza terjatev je neposredno integrirana s podatkovnimi bazami kreditne agencije Bisnode (GVIN, Bonitete.si) in aktivno upravlja s tveganji ter vse odkupljene terjatve spremlja do njihovega poplačila. Vlagatelji sami določijo sprejemljivo stopnjo tveganja in zahtevane donose za plasiranje sredstev.

Široka razpršitev – BT platforma podpira frakcijski odkup deležev posameznih terjatev in s tem zagotavlja možnost široke razpršitve. Vlagatelji sami določijo sprejemljivo stopnjo koncentracije njihovega portfelja do posameznega dolžnika, po bonitetnem razredu ipd.

Likvidna naložba – povprečna ročnost terjatev odkupljenih preko Borze terjatev znaša 60 dni, vendar lahko vlagatelji sami določijo najdaljšo ročnost, ki je zanje sprejemljiva. Ko potrebujete denar, z enim klikom prenehate trgovati in zahtevate izplačilo. Prosta denarna sredstva boste prejeli še isti delovni dan, investirana sredstva pa ob poplačilu terjatev.

Privlačni donosi – vlagatelji na Borzi terjatev so v letih 2016 in 2017 v povprečju dosegli 5,0 % neto letni donos. V letu 2018 pa so zaradi posodobitve platforme, ki omogoča višjo stopnjo investiranosti sredstev, povprečni neto donosi vlagateljev dosegli 6,8 % na letnem nivoju.

Priporočljivo je, da za začetek v podjetju določite svoje kratkoročne potrebe - za določitev nekajmesečne nujne likvidnostne rezerve. Tako boste dobili dokaj jasno sliko o tem, koliko sredstev lahko mirno investirate in tako poskrbite za njihovo plemenitenje. Za določitev teh številk se boste zelo verjetno posvetovali s svojim računovodjo oz. finančnikom. Ko bodo številke znane, sprejmite odločitev po vaši meri – banka, borza ali peer-to-peer platforma?

Prijavite se na naše novice