Alternativni viri financiranja za podjetja in samostojne podjetnike

Podjetniki, potrebujete likvidnost? Iščete finančne vire pomoči za širitev poslovanja ali za vstop na tuje trge? Morda pa potrebujete le financiranje obratnega kapitala? Preberite kako lahko dostopate do svežega denarja v podjetju mimo bančnega financiranja.

Tradicionalno so banke ponujale najcenejše tržne vire za podjetniško financiranje. A žal so banke v zadnjih desetih letih zmanjšale skupni obseg takih posojil na manj kot polovico.

Graf prikazuje; Obseg bančnih posojil podjetjem od leta 2010 do leta 2020 v Sloveniji (v mio EUR), vir Bilten Banke Slovenije

Banke poslujejo v okoliščinah zaostrenega nadzora, zato bančne zavrnitve ob prošnji za financiranje ne jemljite osebno. Ne obupajte,  temveč svojega bančnika povprašajte o razlogih za zavrnitev. Morda lahko bančne zadržke odpravite in naknadno pridobite njihov denar. A naj vas ne skrbi preveč, bančna zavrnitev nikakor ni pokazatelj (ne)razumnosti vaše ideje. K sreči je na trgu veliko drugih, alternativnih virov financiranja, ti so:

  • nebančni dolžniški viri,
  • viri lastniškega kapitala,
  • javna (ne)povratna sredstva,
  • sproščanje notranjih rezerv družbe,
  • novodobne alternative financiranja.

Med nebančnimi posojilodajalci je kar nekaj ponudnikov. Poglejmo kako lahko še pridete do svežega denarja v podjetju.

LEASING

Leasing vam omogoča, da proti plačilu manjšega mesečnega nadomestila (najemnina ali obrok odplačila), nekdo drug »založi glavnico«, ki jo potrebujete za pridobitev osnovnih sredstev. Leasingodajalec kupi osnovno sredstvo in ga preda v uporabo leasingojemalcu. Tipični primeri predstavljajo najem vozila, poslovnega prostora ali proizvodne opreme. Torej gre za gospodarski posel, ki je po svoji vsebini podoben financiranju.

Zanimiv primer uporabe leasinga kot vir financiranja je tako-imenovani »Sell and Lease Back« (prodaja in povratni najem), kjer družba proda svojo (ne)premičnino leasingodajalcu in hkrati najame isto (ne)premičnino nazaj. Prodajalec (ne)premičnine tako hkrati postane najemnik, kupec pa najemodajalec. Na tak način družba pride do svežega »dolgoročnega« denarja, ki ga lahko uporabi za razdolžitev ali za financiranje rasti.

Lizinški vir je je relativno enostaven in ga lahko pridobite v precej kratkem času, v le nekaj tednih.

FAKTORING

Faktoring je storitev, kjer finančni vlagatelj/prevzemnik odkupi vaše terjatve do vaših kupcev preden le-te dospejo v plačilo. Na tak način si lahko zagotovite likvidnost več tednov preden pričakujete dejansko plačilo od vaših kupcev. Namesto vas bo na plačilo vašega kupca čakal vlagatelj/prevzemnik trejatve.

Vlagatelj/prevzemnik običajno želi obvestiti vašega kupca o prevzemu terjatev in zahtevati plačilo obveznosti neposredno na svoj bančni račun. Z nekaterimi finančnimi vlagatelji pa se je možno dogovoriti za tihi odstop terjatev pri katerem vlagatelj/prevzemnik ne obvesti vašega kupca o prevzemu terjatev. Mnogo podjetij, ki potrebujejo financiranje, namreč ne želi s faktoringom vznemirjati svojih kupcev.

Posebno obliko faktoringa predstavlja tudi dobaviteljski faktoring. Če vam dobavitelji ponujajo popust za takojšnje plačilo (t.i. cassa sconto), vi pa nimate likvidnosti za takojšnje plačilo, lahko prosite finančnega vlagatelja, da namesto vas takoj plača vašemu dobavitelju, in si tako zagotovite popust. Namesto dobavitelja na vaše plačilo čaka finančni vlagatelj. Tak način financiranja ima smisel le, če je dobljeni popust pri dobavitelju večji kot je strošek financiranja pri finančnem vlagatelju.

Faktoring za večino podjetij predstavlja najhitrejši vir financiranja, saj je lahko dosegljiv že v nekaj dneh oziroma v primeru utečenega sodelovanja že v nekaj urah. 

Na spletnem trgu Borze terjatev lahko koristite izjemno hitro in enostavno obliko faktoringa. Borza terjatev lahko zagotovi financiranje z odkupom terjatev že v dveh urah od oddaje vašega naročila. Ponudbo preverite na www.borzaterjatev.si

FRANŠIZING

Franšizing je pogodbeno razmerje, v katerem dajalec franšize (tudi franšizorji) pridobitelju franšizinga (tudi franšiza) odstopi pravico do uporabe zaščitenih konkurenčnih prednosti, ki jih je razvil, ne da bi pridobitelj franšizinga zanje vnaprej plačali kupnino. Torej gre za priljubljeno obliko dostopa do uporabe blagovne znamke, delovnih metod oz. t.i. know-how-a, sistema trženja in druge intelektualne lastnine, kjer pridobitelj franšizinga nima dovolj denarja (ali drugih virov) za lasten razvoj tako pridobljenih konkurenčnih prednosti. Dajalec franšize bo pridobitelju dovolil uporabo preverjenega poslovnega sistema/modela, najpogosteje v zameno za delež prihodkov, včasih pa tudi za druge vrste rednih nadomestil.

Pomembno se je zavedati, da franšizor franšizi običajno nalaga stroge dolžnosti in omejitve. Preden se odločite za franšizing pozorno preberite pogoje dajalcev franšize in opredelite prednosti in slabosti, ki jih s franšizo pridobite. Na trgu obstaja več oblik franšizinga, ki se ločijo zlasti glede na predmet franšize, na naravo dajalca ali prejemnika franšize in na stopnjo prenosa poslovnega sistema/modela.

SIVI TRG

Do denarja lahko hitro pridete tudi na sivem trgu, vendar tu velja opozoriti, da je takšen vir financiranja običajno zelo drag ali celo oderuški; izterjava pogosto ne poteka skladno z zakoni. Zaradi neusmiljenosti nekaterih posojilodajalcev na sivem trgu je lahko tak vir financiranja za vas visoko tvegan. 

OBVEZNICE

Izdaja obveznic velja za zahtevnejšo obliko financiranja, kjer izdajatelj obveznic vlagateljem na trgu »proda« obveznice. Obveznica je dolžniški vrednostni papir, pri katerem se izdajatelj obveznice obveže, da bo ob določenem času poplačal glavnico in dogovorjene obresti (razen izjem). Vlagatelji ocenijo sedanjo vrednost pričakovanih prihodnjih plačil izdajatelja obveznic upoštevajoč svoje zahtevane donose in tveganja. Izdajatelj obveznice je poleg podjetij lahko tudi država, občina ali investicijski sklad.

Za izdajo obveznic boste potrebovali več mesecev. Lahko računate na to, da boste morali za pomoč prositi izkušenega finančnega svetovalca/posrednika, kar ni poceni. Vlagatelji bodo pri izdaji obveznic od vašega podjetja, podobno kot banke, pričakovali določeno kapitalsko moč in včasih tudi stvarna zavarovanja.

Bančna zavrnitev nikakor ni pokazatelj (ne)razumnosti vaše ideje. K sreči je na trgu veliko drugih, alternativnih virov financiranja. Vir fotografije pexels.com

KAPITAL 

Vsaka kapitalska družba za redno poslovanje in za rast potrebuje dovolj kapitala, ki predstavlja njen lastni in dolgoročni vir. Brez zadostnega kapitala boste kot podjetnik težko prepričali banke in druge dolžniške vlagatelje v dolgoročno stabilnost poslovanja. Vlagatelji zagotovo pričakujejo, da vsaka družba svoja dolgoročna sredstva financira z dolgoročnimi viri.

Poslujoče podjetje lahko najhitreje pridobi svež kapital od obstoječih lastnikov, ki svojo družbo že poznajo. Če obstoječi lastniki ne morejo ali nočejo družbe dokapitalizirati, ima družba precej zahtevnejšo nalogo prepričati nove/neodvisne vlagatelje, potencialne bodoče lastnike, k vpisu svežega kapitala v družbo. Za vpis kapitala novih vlagateljev morajo biti obstoječi lastniki pripravljeni razredčiti svoje lastništvo in vpliv v družbi. 

Večje družbe z izdelanim in dokazanim poslovnim modelom običajno iščejo kapital pri skladih zasebnega kapitala ali pri strateških partnerjih. Kadar kapital iščejo velike mednarodne korporacije (ali družbe z velikimi kapitalskimi potrebami zaradi potencialno hitre mednarodne širitve) se lahko odločijo za ponudbo delnic na organiziranih trgih vrednostnih papirjev (angl. initial public offering). Alternativni način pridobitve dodatnega kapitala je pripojitev drugi družbi, ki ima dovolj kapitala (ali drugih potrebnih virov).

Mladi podjetniki v prvi fazi razvoja pogosto nimajo veliko kapitala. Za financiranje nove ideje pogosto prosijo družino, prijatelje in kakšnega znanca, ki mu je poslovna ideja všeč. Dokler podjetnik potrebuje relativno malo denarja to deluje. Za večje zneske kapitala pa mora podjetnik o svoji (dobri?) ideji in potencialnemu bodočem dobičku prepričati neodvisne vlagatelje. V zameno za kapital se bo podjetnik moral odpovedati določenemu lastniškemu deležu v družbi. Glede na velikost iskanega vložka in glede na zrelost razvoja podjetnikove ideje so možni različni potencialni vlagatelji:

  • Najmanjše zneske začetnega kapitala za razvoj podjetniških idej vlagajo poslovni angeli in inkubatorji. V zameno za delež v obstoječi ali bodoči družbi lahko ponudijo vložek v denarju, mentoriranje podjetnika in/ali brezplačne poslovne storitve (npr. uporaba poslovnega prostora, IT opreme ali telekomunikacijske opreme). Po uspešnem razvoju in tržnem preskusu idej poslovni angeli in inkubatorji podjetniku pomagajo ustanoviti družbo in le-to predstavijo večjim vlagateljem.
  • Za večje zneske vlaganj lahko pristopite do skladov semenskega kapitala in kasneje do skladov tveganega kapitala. V tem koraku morate imeti že tržno preizkušen produkt ali storitev, ter podrobno izdelan načrt poslovne rasti in razvoja.

Za zgoraj naštete vire kapitala je značilno, da so kratkoročno navidezno brezplačni, ampak v resnici gre dolgoročno za drag vir financiranja. Vlagatelji v kapital od družbe ne morejo zahtevati odplačila, vračila ali nadomestila za svoj vložek kapitala. Vsekakor pa z vpisom kapitala dobijo pomembne lastniške pravice. Podjetnik, ki danes dobi kapital »zastonj« v prihodnosti izgubi nekaj lastniške kontrole kakor tudi kapitalski dobiček na deležu kapitala, ki ni njegov.

Vlagatelji v kapital veliko tvegajo, zlasti vlagatelji v zgodnje oblike razvoja podjetniških idej, ki pogosto ne uspejo, in je posledično potrebno vložen kapital odpisati. Taki vlagatelji nadomestijo izgubo iz pogostih odpisov z drugimi uspešnimi naložbami v kapital, ki pa morajo imeti tako visok donos, da pokrijejo statistično pričakovane odpise. Kapitalski vlagatelji torej upravičeno zahtevajo visok donos in nadzor. Po drugi strani pa so taki vlagatelji zelo motivirani pomagati pri razvoju in nudijo strokovno pomoč »mladim« podjetnikom.

MEZZANINE POSOJILA TER KONVERTIBILNE OBVEZNICE IN POSOJILA

Obstaja vrsta virov financiranja, ki predstavljajo hibridne oblike zgoraj naštetih oblik financiranja. Včasih lahko inštrument financiranja prične kot dolžniški vir in se kasneje preoblikuje v kapitalski delež. Običajno je tak način financiranja dostopen le večjim družbam v neposrednih pogajanjih s profesionalnimi vlagatelji ali s finančnimi posredniki. Tudi podjetniki se lahko pogajajo o posameznih obveznostih in pravicah različnih načinov financiranja in jih poljubno dogovorijo v sodelovanju z vlagatelji.

NEPOVRATNA SREDSTVA IN DRUGI JAVNI VIRI

Lokalne skupnosti, države, paradržavne ustanove in neprofitne organizacije pogosto zasledujejo nedenarne cilje. Če kot podjetnik delujete na področjih javnega interesa, npr. ekologije, javnega zdravja, kohezije, inovativnosti in podobno, potem je zelo verjetno, da lahko uspešno kandidirate za pridobitev donacij, subvencij, garancij ali ugodnih posojil. Za prodorna podjetja in podjetnike je na voljo mnogo javnih programov za financiranje, od sofinanciranja razvoja novih produktov do sofinanciranja izvoza ali pospeševanja javnega zdravja, zaposlovanja, digitalizacije ipd. Možna so tudi javno-zasebna partnerstva.

Aktualne razpise za gospodarstvo lahko zasledujete pri:

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Slovenski podjetniški sklad

SID Banka

SPIRIT

Evropska komisija v sodelovanju z evropsko investicijsko banko ponuja preko 500 milijard eur za razvojne projekte v okviru »Junkerjevaega načrta za evropo«. Pristopijo lahko družbe, ki dosegajo pomembne trajnostne učinke na okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljih EU (angl. Environmental, Social and Governance). V najnovejših programih evropske komisije so tudi dodatni viri na razpolago odpravo posledic pandemije covid-19 in drugi viri.

Ne pozabite na FURS, kjer lahko zaprosite za različne odloge plačil obveznosti do 24 mesecev ali pa za znižanje akontacij. Ta vir financiranja običajno ni velik, je pa zelo poceni. Obrestna mera za odloge plačila davkov je vsega 2% letno.

NOTRANJI VIRI LIKVIDNOSTI

Marsikatero podjetje ima tudi notranje vire likvidnosti. Vprašajte se, če imate denar vezan v nepotrebnih sredstvih. Preverite, če lahko vaše podjetje poslujete z nižjimi zalogami, ali če lahko kupcem skrajšate plačilne roke. Preverite tudi, če lahko prihranite likvidnost z odlogom plačil svojim dobaviteljem? Ali imate v družbi kakšno neproduktivno premoženje, ki ga lahko brez škode prodate? Ali lahko kratkoročna posojila, ki vas likvidnostno stalno bremenijo, zamenjate za dolgoročna posojila? Tako si boste sprostili čas, ki ga sicer porabite za refinanciranje kratkoročnih virov, in lahko posvetili razvoju posla. Opravljate več dejavnosti, ki niso vse perspektivne? So vaši zaposleni zainteresirani za opcijsko nagrajevanje z deležem v druži v zameno za nižjo plačo?

NOVODOBNI VIRI 

Če imate idejo, ki jo lahko neposredno ponudite širokemu krogu potrpežljivih končnih uporabnikov, poskusite srečo na raznih »crowdfunding« spletnih straneh. Mnogi mladi podjetniki so v preteklosti uspeli zbrati denar v obliki kriptovalut z izdajo t.i. ICO – »initial coin offering” – vendar popularnost le-teh upada.

Kratkoročno financiranje svojega poslovanja lahko pridobite tudi na spletnem trgu Borze terjatev z odstopom terjatev ali s posojili. Preverite ponudbo za financiranje na www.borzaterjatev.si

Prijavite se na naše novice