[intervju] Čas je da se hrvaški trg financiranja podjetij ponovno vzdigne

Pogovarjala sem se s Sašom Breintenbergerjem. Sašo bo prevzel vodenje hrvaškega trga za vzajemno financiranje P2P Finance. Nekaj mesecev je delal med nami v Ljubljani - sedaj pa se je osredotočil na zagon poslovnega modela Borze terjatev v Zagrebu. Preberite kako se je leta 2016 srečal z Borzo terjatev, kaj ga je potegnilo v svet financiranja obratnih sredstev, kako vidi širitev trga vzajemnega financiranja podjetij na hrvaški trg in kje se pri tem pojavljajo največji izzivi. Sašo je pri delu zelo profesionalen, natančen in strokoven, v intervjuju z njim preberite tudi kje najde svoj navdih ter življenjsko energijo.

Sašo, kako si se prvič srečal z Borzo terjatev? Kaj te je potegnilo v našo zgodbo?

Z Borzo terjatev sem se prvič srečal že leta 2016, ko sem bil zaposlen še v podjetju Prvi faktor d.o.o. v Zagrebu in sicer preko skupnih poslovnih partnerjev - ti so mi povedali o inovativnem poslovnem modelu, ki ga na trgu nudi Borza terjatev. Potem je trajalo kar nekaj časa, da sva se z Markom Rantom našla in definirala kako bi lahko v bodoče poslovno sodelovala. Marku je bila najbolj všeč ideja o možnosti širitve Borze terjatev na hrvaški trg na katerem sem prisoten že več kot 15 let in sicer ravno na področju financiranja obratnega kapitala. Meni pa je bila zelo všeč ideja poslovnega modela peer-to-peer financiranja podjetij na kateri temelji poslovanje Borze terjatev. Tako se je začelo.

V obdobju zadnjih par let, če se spomnite, je sektor faktoringa na Hrvaškem preživel neke vrste katarzo - prišlo je do konsolidacije trga, v glavnem zaradi posledic gospodarske krize in situacije z Agrokor skupino. Zaradi gospodarske krize in pa velike izpostavljenosti bančno finančnega sektorja do podjetij iz skupine Agrokor in posledično velikih odpisov terjatev je prišlo do izrazitega kreditnega krča oziroma izredno restriktivne politike poslovnih bank pri odobravanju kreditnih linij za faktoring podjetja na Hrvaškem, ta pa so bila v veliki meri odvisna prav od njih. Pomanjkanje sredstev za financiranje poslovanja in pa prevelika izpostavljenost do podjetij iz skupine Agrokor, ter posledično odpisi so pripeljali do likvidacije večjega števila faktoring podjetij na Hrvaškem. 

Ravno v peer-to-peer financiranju, v poslovnem modelu, ki ga nudi Borza terjatev - kjer je financiranje obratnega kapitala neodvisno od bančnih virov, pa sem prepoznal odlično alternativo obstoječemu načinu financiranja obratnega kapitala na Hrvaškem in prav to dejstvo mi predstavlja dovolj velik izziv, da bi takšen poslovni model prilagojen lokalnemu zakonodajnemu okvirju postal zgodba o uspehu tudi na Hrvaškem.  Po mojem mnenju je tu čas, da se hrvaški trg financiranja obratnih sredstev ponovno vzdigne in zakaj pri tem ne bi sodelovala tudi Borza terjatev?

Imaš bogate izkušnje s področja financ, financiranja podjetij. Si se za to pot odločil že zgodaj kot srednješolec, študent? Kaj te je potegnilo v ta svet?

Res je, svet financ me je vedno zanimal, a nikoli v smislu investicijskega bančništva, čeprav sem že kot srednješolec izredno rad gledal filme ravno na temo Wall street-a in podobne. Sem se pa že kot študent ekonomije prav tako zelo kmalu zavedel majhnosti in nelikvidnosti naših borznih trgov in me je ta razlog veliko bolj potegnil v smer podjetniških financ, financiranja obratnih sredstev. Poslovno pot sem tako začel v naši največji poslovni banki ravno v Sektorju mednarodnega poslovanja, kjer smo se v glavnem ukvarjali s financiranjem slovenskega izvoza. Tam sem se prvič srečal tudi z raznimi produkti financiranja obratnih sredstev (odkupi terjatev, faktoring, forfaiting in drugimi), ravno kontakt z realnim sektorjem s tistimi konkretnimi potrebami sektorja, s podjetniki, ki se pri svojem poslovanju vsakodnevno srečujejo z novimi izzivi, me je pritegnil v ta svet in to je razlog zakaj v njem še vedno vztrajam. Reševanje individualnih potreb in problemov, ki jih podjetja imajo zaradi pomanjkanja likvidnosti in pa dejstvo, da jim dejansko zaradi poznavanja materije, lahko tudi pomagam, so le nekateri od razlogov, zakaj se s tem sploh ukvarjam.

Vodil boš hrvaško Borzo terjatev, podjetje P2P finance. Kje pri tem vidiš največji izziv? Se ti zdi, da bo zgodba podobna kot v Sloveniji?

Tako je, z Markom sva se dogovorila, da bom kot partner vodil hrvaško Borzo terjatev - podjetje P2P finance. Največji izziv vidim predvsem v edukaciji trga ne toliko vezano na produkte financiranja obratnih sredstev, temveč predvsem vezano na drugo stran peer-to-peer poslovanja - se pravi na pridobivanje strank z viškom likvidnostnih sredstev, ki bi ta svoja sredstva bila pripravljena vložiti v terjatve do drugih podjetij na Hrvaškem. Hrvaška podjetja so se v zadnjih 15 letih že dodobra spoznala s proizvodi financiranja obratnih sredstev (faktoring, odkupi terjatev, financiranje dobaviteljev, diskonti faktur, eskonti menic, kratkoročna posojila za financiranje trgovin, …), bojim pa se, da se še niso imela prilike srečati s produktom, ki na strani vlagateljev predstavlja alternativo obstoječim proizvodom za plasiranje viška likvidnostnih sredstev (bančni depoziti, delnice, obveznice, vzajemni skladi, …). Ravno dejstvo, kako prepričati, da vlaganje v kratkoročne poslovne terjatve, obstoječih hrvaških podjetij, predstavlja le eno od alternativ obstoječim načinom vlaganja, kjer pričakovani donosi na vložena sredstva, odražajo predvsem nivo rizika, ki ga je posamezno podjetje, oziroma podjetnik, pripravljen sprejeti, predstavlja največji izziv pri širitvi na hrvaški trg. Če bomo dovolj uspešni na tem področju, če bodo podjetja z viškom likvidnostnih sredstev prepoznala naložbo v nakup terjatev, kot sprejemljivo, sem prepričan, da bo bila zgodba na Hrvaškem lahko zelo hitro podobna slovenski. Povpraševanje po dodatni likvidnosti obstaja, sedaj je potrebno ugotoviti samo še, ali bo ponudba likvidnosti direktno iz realnega sektorja lahko temu povpraševanju tudi sledila … . Ravno zaradi navedenega je planirano, da bo prva faza širitve poslovanja Borze terjatev na hrvaški trg, vključevala izključno možnost vlaganja hrvaških podjetij preko platforme Borze terjatev v terjatve do slovenskih podjetij - predvsem s ciljem, da se potencialni investitorji in bodoči vlagatelji v hrvaške terjatve spoznajo z načinom delovanja, z eventualnimi riziki pri trgovanju s terjatvami in pa pričakovanimi donosi. Mislim, da bo takšne vlagatelje, vlagatelje, ki bodo izkušnje pri poslovanju nabirali preko slovenske platforme, naknadno veliko lažje preusmeriti na hrvaško platformo, oziroma v nakup terjatev do hrvaških podjetij.

(nadaljevanje pogovora spodaj)

Kako pa bi opisal finančno situacijo srednje velikih in malih podjetij na hrvaškem? 

Vire financiranja podjetniške dejavnosti na Hrvaškem je še vedno mogoče opredeliti kot tradicionalne in premalo prilagojene dejanskim potrebam podjetniškemu sektorju. Prevladujoči viri financiranja podjetniške dejavnosti so bančna posojila, poleg vladnih spodbujevalnih programov in subvencioniranih kreditnih linij. Bančni sektor je izredno likviden in z nizkimi obrestnimi merami močno konkurira alternativnim virom financiranja. Slabosti bančnega sektorja so njegova togost, neodzivnost in zapletenost procesov odobravanja kreditov. Poleg bančnih posojil je lizing ena najpogostejših oblik financiranja malih in srednje velikih podjetij, pred prestrukturiranjem skupine Agrokor, pa je bil tudi faktoring. Viri financiranja, ki ustrezajo bolj tveganim fazam v razvoju podjetništva, zlasti preko poslovnih angelov, skladov tveganega kapitala, platform za množično financiranje, peer-to-peer platform so še vedno premalo razviti, tako, da bo Borza terjatev na Hrvaškem gotovo noviteta v ponudbi alternativnih virov financiranja v SME segmentu. Kljub veliki ponudbi, ugodnih posojil iz tradicionalnih virov financiranja, pa potreba po pospeševanju likvidnosti na Hrvaškem obstaja, veliko podjetij v SME segmentu je vezanih posredno ali pa neposredno na turistični sektor, ki predstavlja okoli 20% v skupnem BDP-ju Hrvaške. Posledično so podjetja pod velikim vplivom sezonskega karakterja poslovanja, kar gotovo predstavlja priliko za ponudnike, alternativnih virov financiranja, ki bodo to znali prepoznati in izkoristiti. V primerjavi s Slovenijo je odvisnost hrvaških SME podjetij od mednarodnega okolja, prav zaradi manjšega izvoza, veliko nižja, tako, da je za pričakovati, da se bo na hrvaški borzi terjatev trgovalo izključno s terjatvami do hrvaških pravnih subjektov, obstaja pa priložnost, ki jo skupina Borze terjatev namerava izkoristiti, predvsem v segmentu financiranja izvoza slovenskih podjetij na Hrvaško. Z druge strani, predvsem domače trgovske verige še vedno izkoriščajo najcenejši vir financiranja obratnih sredstev in sicer tistega na račun dobaviteljev, saj zaradi svoje pogajalske pozicije nemalokrat izkoriščajo svoj položaj in si z menicami podaljšujejo že tako dolge roke plačila obveznosti do dobaviteljev.

Se ti zdi situacija podobna kot tu v Sloveniji? 

V določeni meri da, je pa gospodarstvo Hrvaške in njegov podjetniški sektor v marsičem specifičen. Kot že omenjeno od slovenskega se razlikuje v tem, da so hrvaška podjetja močno uvozno orientirana, tista ob obali so v veliki meri vezana na turizem, kjer še vedno obstaja področje t.i. sive ekonomije, ki dejansko prekriva pravo sliko SME segmenta na Hrvaškem. Tako, da je pri poslovanju s takšnimi podjetji potrebno upoštevati predvsem okolje v katerem ta ista podjetja poslujejo. Plačilna disciplina podjetij v Sloveniji, ki so pretežno izvozno usmerjena na trge EU, je veliko boljša v primerjavi s podjetji na Hrvaškem - z druge strani so hrvaška podjetja, zaradi negativnih izkušenj, ki so jih imela v preteklih letih v poslovanju s skupino Agrokor, predvsem v smislu velikanskih odpisov terjatev, kot posledica nezmožnosti plačila svojih obveznosti do dobaviteljev, postala izredno previdna in konservativna pri iskanju sprejemljivih virov financiranja. Ravno zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti se močno zavedajo, kaj pomeni sprejemati regresno pravico pri prodaji terjatev, ali pa solidarno odgovarjati v obliki meničnega poroštva. Seveda so posebnosti tudi v sami mentaliteti samih podjetnikov. Pri srednjih in starejših generacijah podjetnikov je način dogovarjanja poslov eden na enega, se pravi predvsem skozi neformalna druženja, še vedno prevladujoč.

Sašo, kdaj pa lahko pričakujemo, da bo hrvaška platforma v resnici zaživela?

Trenutno smo v fazi registracije podjetja na Hrvaškem. Načrtovano je, da bo podjetje P2P finance d.o.o. operativno z mesecem oktobrom. Do konca leta 2019 pa je planirano, da bi bila operativna tudi sama peer-to-peer platforma.  Delovanje platforme moramo prilagoditi tako hrvaškim regulatornim okvirom, kot tudi specifikam lokalnega trga. Skladno z našimi pričakovanji, bi hrvaškim podjetjem začeli ponujati usluge vlaganja v hrvaške kratkoročne poslovne terjatve in posojila na eni strani, in pa možnost odkupa hrvaških terjatev ter kratkoročnih posojil na drugi strani v začetku leta 2020. To ne pomeni, da lokalna podjetja ne bodo imela možnosti testiranja naše platforme. Kot omenjeno jim nameravamo v tem prehodnem obdobju omogočiti koriščenje slovenske platforme, ki bo prevedena v hrvaščino in jim tako ponuditi možnost, da se bolje spoznajo s platformo in seveda investirajo v poslovne terjatve do slovenskih podjetij.

Kaj je po tvojem mnenju pomembno pri vodenju ekipe? 

Predvsem jasno definirana pravila igre, da vsi člani ekipe vnaprej poznajo možnosti in omejitve poslovnega modela ter da vsi osredotočeno stremijo k istemu cilju … . Le na takšen način, je uspeh zagotovljen!

Za konec pa - kje v svojem življenju najdeš navdih in si nabereš novih moči?

Moji otroci in žena so moj glavni vir energije.

Finančna platforma na Hrvaškem je zaživela konec leta 2020, več preberite v Platforma vzajemnega financiranja na voljo tudi podjetjem na hrvaškem trgu ali obiščite www.p2pfinance.hr.

(v letu 2019 sprašuje Katja Hančič, vodja marketinga na Borzi terjatev)