Kako uspešno obvladovati tveganja pri faktoringu?

Pri financiranju se navadno srečujemo s tveganjem, temu se žal težko izognemo. S tveganjem pa se srečujemo pri obliki financiranja s prodajo poslovnih terjatev oz. faktoringu. Poznamo neregresni ali pravi faktoring in regresni ali nepravi faktoring. V prispevku vam bom povedal nekaj informacij o regresnem faktoringu in o tveganju, ki pri tej najbolj razširjeni obliki faktoringa v Sloveniji nastaja.


Kaj je kreditno tveganje in kako z njim pri regresnem faktoringu?

Kreditno tveganje predstavlja verjetnost, da dolžnik ne bo uspel ali ne bo hotel poravnati svojih obveznosti v roku in v skladu dogovorom. Do neplačila obveznosti dolžnika lahko privede trenutna nelikvidnost ali insolventnost (trajna nelikvidnost). Trenutna nelikvidnost pomeni zamude pri plačilih - odloge plačil, insolventnost podjetja pa lahko pomeni popolno nezmožnost plačila obveznosti in zato tudi predstavlja večje tveganje nastanka izgube podjetja posojilodajalca. Faktoring družba, ki nastopa v vlogi posojilodajalca mora ob vstopu v posel plačilno sposobnost dolžnika natančno oceniti, finančno mora oceniti dolžnika in tudi podjetje, ki terjatev odstopa. V ta namen se pri faktoring družbi t.i. faktorju ves čas izvajajo kreditne analize podjetij, z analizo faktorji preverjajo različne finančne kazalce, zbirajo informacije o podjetju, poslovanju podjetja, tudi o poslovodstvu – npr. ali sta odstopnik in dolžnik terjatev povezani osebi, ocenjujejo se tudi tržne razmere ... . S pomočjo kreditne ocene faktor določi bonitetno oceno terjatve, višino limita za prodajo terjatev, obliko zavarovanja posla ter morebitno rezervacijo sredstev posla. Izdelana oz. določena bonitetna ocena posla (na podlagi bonitetne ocene dolžnika in prodajalca terjatve) je ključni faktor za določitev obrestne mere oz. diskonta po katerem se bo odkup izvršil.


Kdaj se uporablja faktoring in kakšna so tveganja?

Faktoring je priročen način financiranja zdravih in rastočih podjetij. S pomočjo financiranja s faktoringom si podjetja skrajšujejo plačilne roke svojih kupcev in tako povečujejo likvidnost. Faktoring je za podjetja zelo priročen tudi konec poslovnega leta saj si ta s prodajo terjatev in spremembo teh v denarna sredstva optimizirajo svoje letne bilance. Podjetja si tako izboljšajo bonitetno oceno, kar je pomembno zlasti, ko npr. planirajo najem večjega posojila pri banki. Dober razlog za odprodajo terjatev je tudi predčasno poplačilo svojih dobaviteljev. Podjetje pridobljena sredstva nameni za predčasno plačilo s t.i. cassascontom, ki je običajno višji kot znašajo stroški faktoringa. Zaslužena sredstva podjetju na letnem nivoju predstavljajo nezamenljiv prihodek in tudi dodatno potezo k optimalni izrabi sredstev v podjetju.

Seveda pa poleg zdravih podjetij po storitvah faktoringa velikokrat povprašujejo podjetja pri katerih obstaja velika verjetnost, da iz večih razlogov svojih obveznosti ne bodo mogla poravnati. Takšna podjetja za faktoring družbo vsekakor niso zaželjena in na takšna podjetja se bo faktor seveda tudi primerno pripravil, jih pravočasno odkril in poslovanje z njimi zavrnil. Podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev za sklenitev posla oz. pridobitev financiranja na podlagi odstopa terjatev ni težko odkriti, preventivno ukrepanje za preprečevanje zlorab pa zahteva dodatne ukrepe faktorja.

Prevare v faktoringu

Prevare in poslovne goljufije so stalnica gospodarskega prostora po vsem svetu. Raziskava družbe PwC (PricewaterhouseCoopers) v letu 2018 kaže celo porast deleža podjetij, ki so v zadnjih dveh letih izkusila prevaro oz. bila podvržena gospodarskemu kriminalu. Faktoring podjetja kot ponudniki so še posebej privlačna tarča za prevarante, ravno zaradi tega pa so morala razviti učinkovite in dinamične sisteme za prepoznavanje in pravočasno odpravo poizkusov prevar.



7 najpogostejših prevar in tveganj pri faktoringu

1. Fiktivne fakture

Odstopnik terjatev odstopi faktorju fiktivno ali podvojeno fakturo in/ali ponareja tudi ostale poslovne listine. Tveganje nastane predvsem pri ponavljajočih poslih in pri odstopu terjatev na tihi odstop, kjer se terjatev pri dolžniku ne preverja.

2. Fakture odstopljene več prevzemnikom hkrati

Odstopnik isto terjatev proda večkrat (pri več faktorjih). To je možno pri tihem odstopu saj v primeru preverjanja terjatev dolžnik tega nebi potrdil oz. bi bilo tudi sam vključen v goljufijo. 420. člen Obligacijskega zakonika (OZ) v sled zaščiti dolžnika določa, da če je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam terjatev pripada tistemu prevzemniku o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil.

3. Kompenziranje odstopljenih faktur

Odstopnik razpolaga z odstopljenimi terjatvami kljub pogodbeni prepovedi in jih namesto s kupnino, ki jo je prejel od faktorja zapira z medsebojnimi ali verižnimi kompenzacijami.

 4. Fakture izdane pred izpolnitvijo osnovnega posla (dobava blaga ali storitev)

Ta prevara nastaja pri tihem odstopu terjatev, dolžnik takšnega odstopa praviloma nebi potrdil, razen če je v prevaro vpleten tudi sam in namerava kasneje terjatev oporekati.

5. Plačilo direktno dobavitelju (namesto faktorju)

Dolžnik namesto faktoring družbi obveznost poravna odstopniku, faktoring družba pa o tem ni obveščena. Za situacijo izve šele ob izterjavi, zahteva plačilo od neupravičenega prejemnika – od odstopnika. V tem primeru gre po vsej verjetnosti za pomoto dolžnika, če pa se plačilo odstopniku ponavlja posel predstavlja povečano tveganje.

 6 . Znižanje višine faktur zaradi dobropisov s strani dolžnika

Tu skoraj nebi govorili o prevari, bi pa pri tem bili pozorni, saj je tveganje gotovo prisotno – predvsem ko v vlogi dolžnika nastopa veliko trgovsko podjetje. V tej dejavnosti je običajno, da se neprodano blago vrne dobavitelju, ta pa mu mora za vračilo izdati dobropis. Prav tako je v gradbeništvu običajno, da plačnik do izvršitve oz. ocene dela zadrži določen odstotek sredstev, izdajajo se t.i. situacije. Pozornost v teh dveh primerih torej ni odveč.

 7. Naknadna zavrnitev fakture s strani dolžnika

Dolžnik po tistem, ko se je z odstopom terjatev že strinjal in odstop tudi potrdil to terjatev prereka, zaradi neizpolnitve osnovnega posla ali zaradi spora s svojim dobaviteljem (odstopnikom terjatve) in zavrača celotno plačilo terjatve. V tem primeru prav tako ni nujno, da gre za prevaro, lahko gre za spor med dobaviteljem in naročnikom – kar pa je povsem običajno tveganje, ki mu je faktoring družba izpostavljena in za katerega mora izdelati učinkovit preventivni mehanizem. Lahko se zgodi tudi, da sta bila odstopnik terjatve in dolžnik že predhodno dogovorjena in spor 'zaigrata' z namenom da prelisičita faktor in pridobita premoženjsko korist.

Pri prevarah gre za kazniva dejanja in jih obravnava kazenska zakonodaja. Kljub številnim preventivnim ukrepom, s katerimi zmanjša opisana tveganja jih faktoring družba v celoti ne mora izključiti – določena stopnja tveganja nastanka prevare ali neplačila odstopljene terjatve pri odkupu terjatev vedno obstaja. Zgodi se lahko, da v času nastopa posla kaznivo dejanje še ni bilo načrtovano a se kasneje storilec zaradi pohlepa ali drugih okoliščin odloči za poizkus prevare.


11 razlogov za alarm

1. Oseba, ki dejansko vodi poslovanje v podjetju oz. se tako predstavlja ni uradni zastopnik podjetja. Zanimivo je, da v takšnih primerih zastopnik pogosto življenjski partner osebe, ki vodi poslovanje in ga je zelo težko kontaktirati. 

2. Vidno ponarejena poslovna dokumentacija in neskladne informacije.

3. Družbenik in/ali zastopnik podjetja je bil v osebnem stečaju ali pa so njegova prejšnja podjetja končala v stečaju.

4. Obremenjen poslovni delež družbenika in prepoved razpolaganja (s sodnim sklepom).

5. Zgodovina neuspešnih sodnih postopkov zoper družbenika in njegovega podjetja. 

6. Družbenik ima zgodovino t.i. praznih stečajev, kar pomeni, da je bilo premoženje preneseno še pred stečajem podjetja, zaradi česar upniki niso mogli biti poplačani.

7. Podjetje ima pogosto blokiran svoj TRR in je davčni neplačnik.

8. Podjetje ima bogato zgodovino sodnih postopkov (izvršbe, tožbe).

9. Odstopnik ali dolžnik zavlačuje s predložitvijo ustrezne dokumentacije, zahtevanih informacij, potrditvijo odstopa itn. 

10. Odstopnik in dolžnik sta ali sta bili povezani osebi.

11. Odstopnik in dolžnik se v postopku izterjave izgovarjata drug na drugega.

Običajno poizkuse prevar faktoring družbe zatrejo že v kali. Do sklenitve posla s podjetji pri katerih se ocenjuje, da je tveganje visoko oz. preveliko ali ga ni moč določiti ne pride. Lahko pa se pripeti, da posebno zvitemu prevarantu nekako le uspe posel preko faktorja uspešno izvršiti. Temu sledita sodna izterjava dolga in kazenski pregon, običajno pa že kredibilna grožnja oz. opozorilo z nadaljnjimi postopki zadostuje, da se nepridiprav hitro loti poplačila svojega dolga.

Ukrepi za obvladovanje tveganj na Borzi terjatev

Borza terjatev za zaščito članov oz. vlagateljev in poslovanja podjetja izvaja številne ukrepe za obvladovanje tveganj, v sodelovanju z bonitetno hišo Bisnode je razvila napreden informacijski sistem, ki je neposredno integriran z zunanjimi podatkovnimi bazami in zagotavlja avtomatizirano ocenjevanje in spremljanje kreditnih tveganj v realnem času.


12 ukrepov za obvladovanje tveganj na Borzi terjatev:

1.  Določanje in preverjanje izpolnjevanja pogojev za članstvo na borzi.

2.  Postopek pregleda stranke, vključno s postopkom ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, njenih zakonitih zastopnikov in pooblaščenih oseb in končnih lastnikov, v skladu z določbami ZPPDFT-1.

3.  Določanje in preverjanje izpolnjevanja pogojev za prodajo terjatev.

4.  Določanje in implementacija prodajnih limitov za prodajalce terjatev.

5. Izvajanje dodatnih ukrepov v zvezi s tihim odstopom terjatev.

6 . Določanje in preverjanje izpolnjevanja pogojev za dolžnike terjatev.

7. Določanje in implementacija trgovalnih limitov dolžnikov.

8. Preverjanje izpolnjevanja pogojev za kotacijo terjatev.

9. Izračun bonitetnih ocen terjatev.

10. Ročni pregled in potrjevanje borznih poslov.

11. Drobljenje terjatev na frakcije (manjše dele) za zagotovitev višje razpršenosti vlagateljev.

12. Vodenje postopkov izterjave terjatev.


Sistem upravljanja tveganj in delovanja BT finančne platforme za vzajemno financiranje sta bolj natančno opredeljena v dokumentu, ki se nahaja na tej povezavi.

Upravljanje tveganj pri faktoring družbi vsekakor predstavlja njeno temeljno aktivnost. Uspešnost poslovanja faktoring družbe pa je tako v veliki meri odvisna od njenega sistema za obvladovanje tveganj ter dobrega mehanizma in izvajanja njenih internih postopkov.