Kakšne so pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v primeru naravne nesreče?

Zaradi naravne nesreče, ki je v preteklih dneh prizadela velik del Slovenije vam spodaj predstavljamo možnosti, ki jih omogoča delovna zakonodaja, ko delavci ne morajo opravljati dela oz. niso mogli na delo priti in tudi možnosti glede same organizacije dela v primeru posebnih razmer. 

Delavcem in delodajalcem je glede odsotnosti z dela na podlagi delovne zakonodaje na voljo:

• odsotnost z dela zaradi višje sile,
• odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca),
• čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela,
• izraba letnega dopusta in
• neplačani dopust.

Z vidika organizacije dela pa sta pomembni naslednji možnosti:

• začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in
• odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.

Odsotnost z dela zaradi višje sile

V primeru zadnjih dogodkov, ko so vremenske razmere prizadele območje celotne države, se primarno uporablja šesti odstavek 137. člena ZDR-1, ki določa, da je delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, upravičen do polovice (50%) plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

Višja sila je dogodek, ki ima zunanji vzrok in na katerega delavec in delodajalec ne moreta vplivati. Gre za dogodek, ki je nepričakovan ter neizogiben in neodvrnljiv. 

V primeru višje sile ZDR-1 določa, da je delavec upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

Višja sila lahko nastane na obeh straneh, tako na strani delavca kot tudi delodajalca. To je na primer, ko delavec ne more opravljati dela, ker so razlogi nastali na njegovi strani (ne more do svojega delovnega mesta, odpravlja neposredno grožnjo naravne nesreče ipd.). Višja sila pa lahko nastane tudi na strani delodajalca, na primer, ko poplavi delovna sredstva, prostore in dela ni možno opravljati ipd.

Odsotnost zaradi osebnih okoliščin

Lahko se uporabi tudi določba 165. člena ZDR-1, ki določa pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin - med katere zakon izrecno določa primer "hujše nesreče, ki zadane delavca". Na podlagi te določbe ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela za en dan, daljše odsotnosti iz tega naslova pa so lahko morebiti urejene v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca.

Čakanje na delo

Če delavcu ni mogoče zagotavljati dela iz poslovnega razloga, se ga lahko napoti na čakanje na delo doma. Gre za ukrep na podlagi 138. člena ZDR-1, pri katerem ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.

Odreditev začasnega čakanja na delo, ki lahko traja največ 6 mesecev v posameznem koledarskem letu, mora biti podana v pisni obliki in se lahko delavcu pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Ob tem je potrebno omeniti tudi, da mora v času napotitve na čakanje na delo delavec biti na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo.

Če si podjetja preko regionalnih štabov civilne zaščite oziroma svojih kontaktov ne boste mogla zagotoviti pomoči, lahko prošnjo pošljete tudi na naslov GZS - info@gzs.si (v zadevi napišete POPLAVE). GZS vas bo poskušala povezati s podjetji, ki bi vam lahko pomagali oziroma bodo te informacije posredovali republiškemu kriznemu štabu.

Izraba letnega dopusta in kolektivni dopust

Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta. Okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta, določa 163. člen ZDR-1. Te okoliščine so potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter družinske obveznosti delavca.

Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa lahko delodajalec določi tudi kolektivni dopust. Zaradi uresničitve temeljnega namena letnega dopusta pa je pri tem bistveno, da ne omeji ali negira pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani.

Upoštevati je namreč treba, da ima pravica do plačanega letnega dopusta upoštevaje obsežno sodno prakso Sodišča EU status temeljne socialne pravice in jo je treba šteti za posebej pomembno načelo socialnega prava Unije.

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače t.i. izredni neplačani dopust

Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja (ZDR-1) te oblike odsotnosti ne ureja. Urejajo pa jo kolektivne pogodbe, zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Ob tem velja opozoriti, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznosti plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni.

Organizacija dela

Začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec:

• v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko
• so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,
• enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu),

dokler takšne okoliščine trajajo.

Glede opredelitve pojmov, kaj so naravne in druge nesreče je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (8. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)).

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.

Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče

Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. (145. člen ZDR - 1).

Informacija za podjetja

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je preko ministrstva za gospodarstvo vključena v republiški krizni štab in bo tudi po svoji moči zbirala informacije o razpoložljivih resursih, ki jih lahko podjetja ponudijo pri odpravljanju posledic poplav. Nekateri člani so se namreč že obrnili na Zbornico in poročajo o ogromnih škodah na materialu in opremi. Nekateri še več tednov ne bodo mogli zagnati proizvodnje. V tem trenutku potrebujejo predvsem pomoč gradbenih strojev pri odstranjevanju posledic poplav, v nadaljevanju pa bodo potrebovala tudi pomoč pri popravilu elektro instalacij, strojev, sušenju skladišč, proizvodnih in pisarniških prostorov. V kolikor si preko regionalnih štabov civilne zaščite oziroma svojih kontaktov ne boste mogli zagotoviti tovrstne pomoči, lahko podjetja prošnjo pošljete tudi na naslov GZS - info@gzs.si (v zadevi napišete POPLAVE). GZS vas bo poskušala povezati s podjetji, ki bi vam lahko pomagali oziroma bodo te informacije posredovali republiškemu kriznemu štabu.

Na GZS vam bodo hvaležni tudi, če jim boste sporočili splošne informacije o škodi, ki ste jo utrpeli in o času, ki bo potreben za ponovni zagon dejavnosti. Pričeli so z ocenjevanjem škode v vseh regijah po Sloveniji. Če ste v vašem podjetju doživeli prekinitev proizvodnje, poškodbe objektov ali kakršno koli drugo nujno stanje, ki zahteva pozornost vlade, vas prosijo, da GZS obvestite. Z vašimi informacijami bodo namreč lahko pripravili ustrezno poročilo in čim prej posredovali potrebne informacije pristojnim organom za hitro ukrepanje in zagotavljanje pomoči. Anketa v kateri vas sprašujejo predvsem za grobo ocenjeno vrednost škode, ki vam je nastala, in kakšne vrste pomoči potrebujete je na voljo na tej povezavi.
 

Viri in dodatne informacije:

Vlada Republike Slovenije - novice; https://www.gov.si/novice/

Aktualne informacije za prebivalstvo na gov.si; https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/slovenijo-prizadele-najhujse-poplave/

Pomoč pri posledicah poplave in ocena škode, GZS; https://www.gzs.si/zor/Novice/ArticleID/86442/pomoc-pri-posledicah-poplave-in-ocena-skode 

Ljubljana, 7. 8. 2023